Ministrstvo za finance je končalo javno obravnavo predloga zakona o Nacionalnem demografskem skladu. Med več kot 40 odzivi so tudi pripombe glede preprečevanja nasprotja interesov, imenovanja vodstva, odgovornosti upravljavcev ter virov financiranja in sestave premoženja sklada. Ministrstvo bo predlog zdaj ponovno pregledalo in po potrebi dopolnilo.
Na ministrstvu za finance so ob zaključku javne obravnave navedli, da želijo z ustanovitvijo Nacionalnega demografskega sklada zagotoviti neposredne vire za dolgoročno financiranje pokojnin ter s tem povečati stabilnost pokojninskega sistema.
Hkrati želijo državne naložbe združiti pod eno streho ter po njihovih navedbah zagotoviti preglednejši nadzor, profesionalnejše upravljanje in plemenitenje državnega premoženja.
Kot smo na Portal24 že podrobneje predstavili, predlog predvideva združitev velikega dela državnega premoženja v skladu. Njegova začetna vrednost je bila v osnutku ocenjena na nekaj več kot 16,8 milijarde evrov.
Od integritete do imenovanja vodstva
Na ministrstvu so sporočili, da so v predhodnem medresorskem usklajevanju in javni obravnavi prejeli odzive več kot 40 deležnikov. Pripombe so med drugim poslali ministrstva, Državno odvetništvo, Komisija za preprečevanje korupcije, Računsko sodišče, Zpiz, ZZZS, Modra zavarovalnica, Kapitalska družba, SID banka, Slovenski inštitut za revizijo ter več društev upokojencev in sindikatov.
Pomemben sklop predlogov se po navedbah ministrstva nanaša na preprečevanje nasprotja interesov, zagotavljanje integritete in strokovnosti pri upravljanju sklada ter njegovih naložb. Deležniki so odpirali tudi vprašanje postopkov za ugotavljanje oziroma uveljavljanje odgovornosti posameznikov.
Druga skupina pripomb se nanaša na sestavo in način imenovanja organov sklada. Na ministrstvu ocenjujejo, da je takšno zanimanje pričakovano glede na pomen nove institucije.
Prejeli so tudi predloge za dodatno razjasnitev posameznih določb. Ti so po oceni ministrstva pomembni predvsem zato, ker bi lahko izboljšali razumljivost zakona in njegovo poznejše izvajanje v praksi.
Kaj bo v skladu in od kod denar?
Poseben sklop pripomb se nanaša na vire financiranja in strukturo premoženja Nacionalnega demografskega sklada.
Na ministrstvu ob tem ugotavljajo, da med strokovno in splošno javnostjo ni enotnega razumevanja njegove prihodnje vloge. Zato znova poudarjajo, da sklad ne bo nadomestil sedanjega pokojninskega sistema.
Njegova naloga naj bi bila zagotavljanje dolgoročnega dopolnilnega financiranja ukrepov na področju demografije in skrbi za starejše, pri čemer bi pomemben del sredstev izviral iz upravljanja državnega premoženja.
Finančni minister Andrej Šircelj je ob predstavitvi načrtov julija poudarjal predvsem večjo dolgoročno gotovost financiranja pokojnin.
Javna obravnava končana, zakon pa še ni dokončen
Ministrstvo bo zdaj vse prejete pripombe preučilo posamezno in z vidika njihovega skupnega učinka ter nato pripravilo morebitne spremembe predloga. Razprava se bo nadaljevala tudi v okviru Ekonomsko-socialnega sveta.
To pomeni, da zaključek javne obravnave še ni zaključek priprave zakona. Sedanje besedilo se lahko na podlagi pripomb še spremeni.
Po objavljeni časovnici eDemokracije je obravnava na vladi načrtovana v tretjem četrtletju, sprejetje pa v četrtem četrtletju 2026. Ko oziroma če vlada dokončno besedilo potrdi, bo predlog nadaljeval zakonodajno pot v državnem zboru.
