Visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas je pripravljena prevzeti vlogo evropske odposlanke v pogajanjih o koncu vojne v Ukrajini. Priznala je, da je Rusija zaradi njenih ostrih stališč ne želi za pogajalsko mizo, a poudarila, da Moskva ne more odločati, kdo bo zastopal Evropo.
Kallas je o morebitni vlogi spregovorila ob robu neformalnega vrha voditeljev EU v Dublinu, kjer je bilo eno osrednjih vprašanj, kdo bi lahko Unijo zastopal v prihodnjih pogajanjih med Ukrajino in Rusijo.
Po poročanju Euronews je Kallas prepričana, da ji ta naloga pripada že zaradi funkcije, ki jo opravlja. Voditelji držav članic so jo za visoko predstavnico imenovali junija 2024, ko je bilo že jasno, da bi lahko v njenem petletnem mandatu prišlo do pogajanj z Moskvo.
“Toda ali imamo mi besedo pri tem, kdo bo zastopal Rusijo? Nimamo je,” je dejala Kallas in dodala: “Resnično potrebujemo močno ekipo.”
Voditelji jo lahko zamenjajo
Kallas je spomnila, da so voditelji EU junija 2024 sami odločili, kdo bo Unijo zastopal na področju zunanje in varnostne politike.
“Takrat se je govorilo o tem, da bodo v teh petih letih potekala pogajanja z Rusi. Če želijo voditelji spremeniti ta dogovor, ga seveda lahko spremenijo, saj je to njihova odločitev, a mislim, da bi morali svojo energijo osredotočiti na tisto, kar je pomembno,” je poudarila.
Nasprotovala je možnosti, da bi EU sledila ameriškemu modelu in za pogajanja imenovala več posebej izbranih odposlancev. Združene države v stikih z Moskvo in Kijevom zastopata Steve Witkoff in Jared Kushner.
Po mnenju Kallas bi moral evropski predstavnik imeti jasno določeno institucionalno funkcijo in mandat vseh 27 držav članic.
“Ne zastopam sebe. Zastopam 27 držav članic, kot to počnem že dve leti,” je dejala.
António Costa velja za glavnega tekmeca
V skladu z Lizbonsko pogodbo zunanjo in varnostno politiko Unije usklajuje visoki predstavnik. Predstavniško vlogo na področju zunanje politike ima tudi predsednik Evropskega sveta, to funkcijo pa trenutno opravlja António Costa.
Prav Costa naj bi bil po navedbah Euronews eden glavnih kandidatov za posebnega evropskega odposlanca. Med možnimi imeni se omenja tudi finski predsednik Alexander Stubb. Evropski voditelji še niso enotni niti glede tega, ali bi Evropo morala zastopati ena oseba ali širša skupina predstavnikov.
Položaj dodatno zapleta dejstvo, da predstavnik EU ne bi mogel govoriti v imenu Združenega kraljestva in Norveške, ki nista članici Unije, obe pa sodita med pomembnejše evropske podpornice Ukrajine.
Če bi pogajalsko skupino sestavljali le predstavniki Francije, Nemčije in Združenega kraljestva, bi lahko imele pomisleke manjše članice EU. Če bi bil izbran izključno predstavnik institucij EU, pa bi zunaj ostali pomembni evropski zavezniki, ki niso člani Unije.
“Rusija si želi čim šibkejšega pogajalca”
Kallas je zavrnila možnost, da bi morala EU pri izbiri predstavnika upoštevati nasprotovanje Moskve. Na vprašanje, ali Rusija njeni kandidaturi nasprotuje zaradi njenega estonskega oziroma vzhodnoevropskega porekla, je odgovorila, da bi nasprotovala vsakemu odločnemu pogajalcu.
“Seveda si med pogajanji želite, da je druga stran čim šibkejša, saj tako lažje dobite, kar želite. To je popolnoma jasno,” je dejala.
Dodala je, da Moskva poskuša uveljaviti svoje maksimalne zahteve ter Evropo postaviti pred grožnje in ultimate.
“Ni odvisno od njih, da se o tem odločijo. Če jim damo to pravico, jim dajemo moč, ki je ne bi smeli imeti,” je poudarila.
Vprašanje evropskega odposlanca je postalo posebej aktualno, potem ko sta Ukrajina in ZDA pozvali EU, naj za prihodnji krog pogajanj določi enotnega predstavnika. Evropske države so dobile zagotovilo, da bodo vključene v naslednje pogovore, toda natančna oblika njihovega sodelovanja še ni določena.
Tudi sama vloga morebitnega odposlanca ostaja nejasna. Pogajanja so doslej večinoma potekala na tehnični ravni, voditelji EU pa se še niso dogovorili, kdo bo govoril v imenu Evrope in kakšen mandat bo imel.
