Na prvi pogled se zdi, da otrok v torbi nosi le nekaj zvezkov, učbenik, puščico in bidon. Ko jo dvigne, pa marsikateri starš presenečeno ugotovi, da je težja, kot bi pričakoval. Teža sama po sebi ni edina težava – pomembno je tudi, kako torba sedi na hrbtu in kaj se v njej nabira iz dneva v dan.
Po priporočilih Nacionalnega inštituta za javno zdravje naj polna šolska torba ne bi presegala desetine otrokove telesne teže. Pri otroku, ki tehta 30 kilogramov, to pomeni približno tri kilograme.
To je uporabna usmeritev, vendar tehtanje ne sme biti edino merilo. Če otrok torbo nosi daleč peš, če ga tišči v ramenih, se sključeno premika ali zaradi nje težko obrača glavo, jo je treba pregledati ne glede na številko na tehtnici.
Najlažji način, kako zmanjšati težo torbe, ni nakup nove torbe, ampak to, da otrok vanjo vsak dan pospravi le tisto, kar res potrebuje.
Težke stvari naj bodo ob hrbtišču
Učbenike, večje zvezke in mape je najbolje zložiti čim bliže hrbtu. Lažji predmeti naj bodo spredaj oziroma bolj oddaljeni od hrbtišča. Tako se teža enakomerneje razporedi in torba otroka manj vleče nazaj.
Pomembno je tudi, da otrok torbo nosi na obeh ramenih. Nošenje na eni rami je sicer videti bolj sproščeno, vendar hitro povzroči neenakomerno obremenitev. Naramnice naj bodo nastavljene tako, da je spodnji rob torbe približno v višini pasu, ne pa na zadnjici ali celo pod njo.
Če ima torba prsni ali trebušni trak, ga je smiselno uporabljati. Ne gre za modni dodatek, ampak za boljšo stabilnost torbe med hojo.
Kaj se v torbi nabira po nepotrebnem
Največkrat torbo obtežijo stvari, ki so vanjo ostale od prejšnjih dni: zvezek za predmet, ki ga otrok naslednji dan nima, knjiga iz knjižnice, dodatna peresnica, igrača, poln bidon ali športna oprema, ki jo bo potreboval šele pozneje.
Dve minuti večerne priprave lahko pomenita precej lažje jutro – in precej lažjo torbo. Otrok naj po urniku sam pregleda, kaj potrebuje, starši pa mu lahko pri mlajših še pomagajo preveriti, ali ni kaj ostalo v njej po nepotrebnem.
To je tudi dobra vaja za samostojnost. Pri domačih nalogah se hitro pokaže, da otrok največ pridobi, ko starši vzpostavijo jasen sistem, nato pa mu postopoma prepustijo odgovornost.
Prava torba ni nujno najdražja ali najbolj pisana. Najboljša je tista, ki se prilega otroku, ga ne ovira pri hoji in v njej ni odvečnih kilogramov.
