Trajnica, grmovnica ali manjši iglavec, ki na vrtu brez težav preživi zimo, lahko v loncu pomrzne že pri precej manj izrazitem mrazu. Korenine v posodi namreč nimajo zaščite okoliške zemlje, zato jih nizke temperature dosežejo z vseh strani. Težavo lahko dodatno poslabšata veter in voda, ki zastaja v substratu ali podstavku.
Pri pripravi balkonskih in terasnih rastlin na zimo zato ne zaščitimo samo listov in poganjkov. Najpomembnejši del je pogosto lonec z zemljo, saj se koreninska gruda v majhni posodi ohladi in zamrzne bistveno hitreje kot tla na vrtu.
Korenine rastlin v posodah so bolj izpostavljene mrazu, pozimi pa je večja tudi nevarnost zastajanja vode. Za uspešno prezimovanje sta zato potrebni tako toplotna zaščita kot dobro odtekanje vode.
Najprej preverite, ali voda sploh lahko odteče
Pred ovijanjem loncev preverimo odprtine na dnu. Pogosto jih zamašijo zbita zemlja, stare korenine ali droben material, ki se je nabral v podstavku.
Lonec dvignemo na posebne nogice, lesene letvice ali stabilne podstavke, da ne stoji neposredno na mrzlih in mokrih tleh. Pri težkih posodah lahko uporabimo tudi opeke, vendar mora lonec stati ravno in varno.
Podstavke, ki poleti pomagajo zadrževati vodo, jeseni in pozimi praviloma odstranimo oziroma redno praznimo. Če korenine več dni stojijo v mrzli vodi, lahko zgnijejo, še preden nastopi resnejši mraz.
Na pomen odcednih korit smo opozorili že v prispevku Zeleni balkon tudi jeseni: rastline, ki so lepše, ko temperature padejo. Z nastopom hladnejšega vremena postane odtekanje vode še pomembnejše.
Manjši lonec zamrzne hitreje
Količina zemlje deluje kot izolacija. Večja ko je koreninska gruda, počasneje se ohlaja in manj izrazita so temperaturna nihanja. Rastlina v velikem koritu ima zato praviloma boljše možnosti za prezimovanje kot enaka rastlina v majhnem loncu.
Majhne lonce združimo in jih postavimo tesno skupaj. Najbolj občutljive naj bodo na sredini, odpornejše pa ob zunanjem robu. Skupino premaknemo ob zaščiteno steno hiše, najbolje na mesto, ki ni izpostavljeno severnemu vetru in močnim zimskim padavinam.
Stena sicer ne bo ustvarila poletnih temperatur, lahko pa ublaži veter in najhujša temperaturna nihanja. Lonci naj kljub temu ne stojijo neposredno pod odtokom ali na mestu, kjer se po vsakem dežju nabira voda.
Ovijemo lonec, ne zapremo cele rastline v plastiko
Za zaščito korenin lahko okoli lonca ovijemo več plasti jute, vrtnarske koprene, kokosovega filca ali mehurčaste folije. Če uporabimo folijo, jo namestimo okoli posode, ne okoli listov in poganjkov.
Rastline ne zapremo v nepredušno plastično vrečo. Ob sončnem dnevu se lahko notranjost hitro segreje, ponoči pa močno ohladi. Zaradi ujete vlage se poveča tudi nevarnost plesni in gnitja.
Med lonec in zunanjo zaščito lahko dodamo suho listje, slamo ali drug zračen izolacijski material. Zaščito pritrdimo tako, da je veter ne odpihne, vendar ne zapremo drenažnih odprtin.
Površino zemlje lahko prekrijemo s tanko plastjo suhega listja, lubja ali druge zastirke. Materiala ne nasujemo neposredno ob steblo ali vrat rastline, saj bi stalna vlaga na tem mestu lahko povzročila gnitje.
Tudi lonec lahko poči
Nevarnosti ni izpostavljena samo rastlina. Navadni glineni in okrasni keramični lonci lahko vpijejo vodo. Ko ta zamrzne in se razširi, začne material pokati ali se luščiti.
Najbolj občutljive prazne lonce očistimo, posušimo in do pomladi shranimo pod streho. Če v njih ostanejo rastline, jih zaščitimo pred neposrednim dežjem, dvignemo od tal in preverimo, ali so izdelani za uporabo pri temperaturah pod lediščem.
Zmrzlinsko odporna keramika je varnejša, vendar tudi tak lonec ni neuničljiv, če je drenažna odprtina zamašena in je posoda polna vode.
Pozimi rastlin ne pustimo povsem brez vode
Hladno vreme ne pomeni, da rastline vode ne potrebujejo več. Zimzelene rastline izgubljajo vlago tudi skozi zimo, veter pa lahko izsuševanje še pospeši. Če je zemlja dalj časa povsem suha, lahko rastlina utrpi poškodbe, čeprav ni pomrznila.
Univerza Illinois v navodilih za prezimovanje rastlin v loncih priporoča, da rastline pred zimo primerno zalijemo in vlažnost preverjamo tudi v naslednjih mesecih. Vlažen substrat se ohlaja počasneje kot popolnoma suh, vendar nikakor ne sme biti razmočen.
Zalivamo zmerno, na dan brez zmrzali, ko je zemlja suha nekaj centimetrov pod površino. Pozimi rastlin praviloma ne gnojimo, saj jih ne želimo spodbujati k novi, mehki rasti.
Nekaterim rastlinam ovijanje ne bo pomagalo
Zaščita lonca lahko pomaga odpornim trajnicam, manjšim grmovnicam, okrasnim travam, bršljanu in nekaterim iglavcem. Tropske in sredozemske rastline pa s plastjo jute ne bodo postale prezimno trdne.
Citrusi, bugenvilije, dipladenije, hibiskusi in druge občutljive rastline morajo pred močnejšim mrazom v svetel prostor brez zmrzali. Tudi oleander v hladnejših delih Slovenije potrebuje zanesljivejše zavetje.
Preden rastlino prenesemo v notranjost, pregledamo spodnje strani listov, stebla in površino zemlje. Z njo lahko namreč v hišo prinesemo listne uši, pršice, kaparje ali druge škodljivce.
Pri rastlinah, ki ostanejo zunaj, so najpomembnejši štirje ukrepi: lonec dvignemo od tal, omogočimo odtekanje vode, zaščitimo koreninsko grudo in posodo umaknemo z vetra. Tako ima rastlina bistveno več možnosti, da bo pomlad pričakala živa – lonec pa cel.
