Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je prvih 100 dni nove vlade usmerilo v pomoč slovenskim državljanom v tujini, krepitev odnosov s sosednjimi državami ter odpiranje novih priložnosti za slovenska podjetja. Minister Tone Kajzer med ključnimi premiki izpostavlja tudi dejavnejše zastopanje slovenskih interesov v Evropski uniji in širšem mednarodnem okolju.
“Diplomacija mora biti predvsem v službi ljudi. Njeni rezultati se morajo poznati v večji varnosti naših državljanov, boljših odnosih s sosedami, novih priložnostih za slovenska podjetja in močnejšem glasu Slovenije v svetu,” je ob pregledu prvih 100 dni dela poudaril minister za zunanje in evropske zadeve Tone Kajzer.
Po njegovih besedah je ministrstvo slovensko diplomacijo usmerilo v konkretne rezultate – večjo bližino državljanom, močnejšo prisotnost Slovenije tam, kjer se sprejemajo pomembne odločitve, ter odločnejše zastopanje državnih interesov.
“V prvih 100 dneh smo zato slovensko diplomacijo usmerili v konkretne rezultate: biti bližje ljudem, bolj prisotni tam, kjer se sprejemajo pomembne odločitve, in odločneje zastopati slovenske interese,” je dodal minister Kajzer.
eLastovka za hitrejšo pomoč državljanom v tujini
Med konkretnejšimi novostmi ministrstvo izpostavlja novo spletno in mobilno aplikacijo eLastovka. Ta državljanom omogoča dostop do aktualnih podatkov o varnostnih razmerah v posameznih državah, kontaktov slovenskih diplomatsko-konzularnih predstavništev in informacij o nujni pomoči.
Pomemben del aplikacije je možnost registracije potovanja. Če na območju, kjer so slovenski državljani, izbruhnejo nemiri, naravna nesreča ali druga kriza, jih lahko ministrstvo hitreje doseže, jim posreduje navodila in po potrebi pomaga pri umiku.
Po oceni ministrstva je eLastovka neposreden primer diplomacije v službi ljudi, saj naj bi državljanom omogočila boljšo pripravo na potovanje, državi pa učinkovitejši odziv ob kriznih dogodkih.
V ospredju ponovno odnosi z vsemi štirimi sosedami
Med prednostnimi nalogami slovenske zunanje politike so dobri in operativni odnosi z Italijo, Hrvaško, Madžarsko in Avstrijo. Kajzer je v prvih 100 dneh okrepil neposredne stike z zunanjimi ministri sosednjih držav.
V Rimu se je srečal z italijanskim zunanjim ministrom Antoniom Tajanijem, Slovenijo pa je po šestih letih ponovno obiskal hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman. Madžarska zunanja ministrica Anita Orbán je Slovenijo v tem obdobju obiskala dvakrat.
Pogovori niso bili namenjeni le širšim zunanjepolitičnim vprašanjem, temveč predvsem področjem, ki neposredno vplivajo na življenje prebivalcev ob meji. Med njimi so čezmejno sodelovanje, prometne povezave, gospodarsko povezovanje ter položaj slovenskih narodnih skupnosti v sosednjih državah.
Cilj ministrstva je, da se dobri politični odnosi pokažejo tudi v konkretnih izboljšavah za ljudi in gospodarstvo na obeh straneh meje.
Okrepljeni stiki z Nemčijo, ZDA in Izraelom
Ministrstvo je ob začetku mandata izvedlo tudi reorganizacijo, s katero želi zagotoviti bolj odzivno in učinkovito zunanjepolitično delovanje. Med prednostnimi področji so Srednja Evropa, širitev Evropske unije in gospodarska diplomacija.
Slovenija je po navedbah ministrstva v tem obdobju okrepila odnose s ključnimi partnericami, zlasti z Nemčijo in Združenimi državami Amerike. Okrepljeni so bili tudi diplomatski stiki z Izraelom.
Ministrstvo poudarja, da Slovenija tudi pri najzahtevnejših mednarodnih vprašanjih zagovarja dialog in ohranjanje odprtih diplomatskih kanalov. Kajzer je o vojni v Ukrajini, razmerah na Bližnjem vzhodu in migracijah govoril tudi med obiskom pri Svetem sedežu.
K večji mednarodni prepoznavnosti Slovenije sta po oceni ministrstva prispevala tudi 30. posvet slovenske diplomacije in 21. Blejski strateški forum. Aktivnejša prisotnost in močnejša partnerstva naj bi Sloveniji omogočila učinkovitejše uveljavljanje njenih interesov v mednarodnih razpravah.
Diplomatska mreža kot podpora slovenskemu gospodarstvu
Pomembnejšo vlogo naj bi dobila tudi gospodarska diplomacija. Ministrstvo želi slovenskim podjetjem pomagati pri vstopanju na tuje trge, iskanju poslovnih partnerjev in vključevanju v mednarodne projekte.
V ta namen krepi mrežo gospodarskih svetovalcev na diplomatskih predstavništvih. Ti naj bi podjetjem zagotavljali konkretne informacije in podporo pri internacionalizaciji, gospodarska diplomacija pa naj ne bi ostala le spremljevalna, temveč ena osrednjih nalog slovenske diplomatske mreže.
Pomen odpiranja tujih trgov je ob pregledu prvih 100 dni izpostavilo tudi gospodarsko ministrstvo, ki je med drugim napovedalo milijardo evrov posojilnih sredstev in pomoč podjetjem pri vključevanju v evropske projekte.
Zaklonišča v Harkovu in slovenska podjetja pri obnovi Ukrajine
Podpora Ukrajini je po navedbah ministrstva usmerjena tudi v neposredno zaščito civilnega prebivalstva. Slovenija sofinancira gradnjo treh zaklonišč civilne zaščite v Harkovski regiji, kjer so prebivalci še naprej izpostavljeni vojaškim napadom.
Ob humanitarni in varnostni pomoči želi država pri obnovi Ukrajine odpreti prostor tudi slovenskemu znanju in gospodarstvu. Ministrstvo zato spodbuja vključevanje slovenskih podjetij, tehnologij in rešitev v obnovitvene projekte.
Prvih 100 dni zunanjega ministrstva tako po Kajzerjevih besedah zaznamuje usmeritev v diplomacijo, ki mora biti bližje državljanom, graditi stabilne odnose s sosedami, pomagati slovenskemu gospodarstvu in krepiti položaj države v Evropi in svetu.
