Minister za gospodarstvo, delo in šport Anže Logar je ob predstavitvi prvih 100 dni dela ministrstva napovedal manj birokracije, bolj pragmatičen prenos evropskih pravil ter vrsto ukrepov za krepitev konkurenčnosti. Med pomembnejšimi načrti so dva posojilna sklada SID banke v skupni vrednosti milijarde evrov, poenostavitev zaposlovanja tujih delavcev, spremembe pri Zoisovih štipendijah ter povezovanje slovenskih podjetij z evropskimi projekti na področju umetne inteligence.
Logar je poudaril, da predstavitev prvih 100 dni ni namenjena naštevanju dokončnih dosežkov, temveč pregledu razmer, podedovanih zaostankov in prednostnih nalog za prihodnje obdobje. Po navedbah Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport so v tem času vzpostavili učinkovitejše postopke odločanja, začeli odpravljati zamude pri prenosu evropskih direktiv ter pripravljati podlage za načrtovane reforme.
“Na področju gospodarstva in dela ne kompliciramo, ampak iščemo pot, ki rešuje probleme,” je dejal Logar.
Ministrstvo želi pri prenosu evropskih direktiv upoštevati minimalne zahtevane standarde in posebnosti slovenskega gospodarstva. Namen takšnega pristopa je preprečiti dodatne administrativne zahteve, ki niso nujne za izpolnjevanje evropskih pravil, podjetjem pa omogočiti bolj predvidljivo poslovno okolje.
Do konca leta naj bi ministrstvo odpravilo ključne zaostanke, okrepilo dialog z gospodarstvom ter pripravilo podlage za reforme na področjih gospodarstva, dela, turizma in športa.
Dva sklada po 500 milijonov evrov
Državni sekretar Leon Korošec je med osrednjimi nalogami izpostavil zagotavljanje stabilnega in spodbudnega okolja za podjetja.
“Gospodarstvo je ključni generator dodane vrednosti in s tem blaginje v družbi. Naloga države je, da vzpostavi stabilen, predvidljiv in spodbuden okvir, v katerem lahko podjetja vlagajo, ustvarjajo in rastejo,” je poudaril Korošec.
Ministrstvo je skupaj s SID banko vzpostavilo dva posojilna sklada, od katerih je vsak vreden 500 milijonov evrov. Prvi bo namenjen razvojnim investicijam in večjim naložbam za dvig konkurenčnosti, drugi pa zagotavljanju likvidnosti podjetjem, ki jih prizadenejo nepredvidene zunanje okoliščine.
Del drugega sklada bo mogoče uporabiti tudi za financiranje naložb slovenskih podjetij v krepitev obrambnih zmogljivosti. Ministrstvo skupaj z obrambnim ministrstvom in SID banko pripravlja še možnosti kapitalskega financiranja perspektivnih podjetij s področja obrambne industrije.
Napovedani ukrepi prihajajo v času, ko vlada z rebalansom letošnjega proračuna zvišuje načrtovano porabo na 18,8 milijarde evrov. Umar je hkrati napoved gospodarske rasti za leto 2026 zvišal na 3,8 odstotka, med pomembnimi tveganji pa ostajajo energetska draginja, geopolitične razmere in pomanjkanje delovne sile.
Akcijski svet in dostop do evropskih računalniških zmogljivosti
Ministrstvo napoveduje tudi ustanovitev Akcijskega sveta za gospodarski razvoj. To naj bi bilo operativno telo za neposreden in strukturiran dialog med državo in predstavniki gospodarstva, njegova naloga pa bo priprava konkretnih predlogov za izboljšanje poslovnega okolja, produktivnosti in konkurenčnosti.
Potrebo po takšnem dialogu kažejo tudi odzivi gospodarstva na posamezne vladne ukrepe. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je denimo pozdravila pomoč dejavnostim, ki jih prizadenejo visoke cene goriv, vendar je opozorila, da so iz kroga upravičencev izpuščeni številni obrtniki in podjetniki.
Pomemben del načrtov se nanaša na tehnološki razvoj in evropski projekt gigatovarn oziroma centrov z velikimi računskimi zmogljivostmi, potrebnimi predvsem za razvoj umetne inteligence. Ministrstvo želi slovenskim podjetjem omogočiti dostop do teh zmogljivosti, jih povezati z evropskimi konzorciji ter jim pomagati pri vključevanju lastnega znanja, tehnologij in storitev v evropske projekte.
Korošec je med razvojnimi cilji izpostavil prehod od proizvodnje po naročilu k razvoju lastnih izdelkov, znanja in blagovnih znamk.
“Naš cilj je prehod Slovenije od odličnega proizvajalca za druge k samozavestnemu ustvarjalcu inovacij, lastnih izdelkov in svetovno uspešnih blagovnih znamk. Znanju in idejam želimo odpreti pot do gospodarskega uspeha,” je dejal.
Da imajo nove industrijske naložbe lahko neposreden učinek tudi na zaposlovanje, kaže širitev proizvodnje v novomeškem Revozu, kjer ob uvedbi druge izmene napovedujejo več kot 300 novih zaposlitev in povečanje proizvodnje na približno 600 vozil na dan.
Spremembe za potrošnike in imetnike avtorskih pravic
Med zakonodajnimi projekti sta tudi predloga zakonov o varstvu potrošnikov in potrošniških kreditih. Z njima bo Slovenija v domačo zakonodajo prenesla evropska pravila, katerih namen je povečati preglednost trga, izboljšati obveščanje potrošnikov in okrepiti zaščito pri sklepanju kreditnih ter drugih pogodb.
Ministrstvo načrtuje tudi prenovo sistema kolektivnega upravljanja avtorskih in sorodnih pravic. Spremembe naj bi sledile opozorilom Evropske komisije ter zagotovile preglednejši sistem, pravičnejša nadomestila za uporabo avtorskih del in več možnosti izbire za imetnike pravic.
Posebno pozornost bodo namenili še razvoju lesne verige, učinkovitejšemu črpanju evropskega denarja ter podpori internacionalizaciji slovenskih podjetij.
Manj vlog za skrajšani delovni čas od pričakovanj
Na področju dela je državni sekretar Štefan Kušar izpostavil podaljšanje sheme skrajšanega delovnega časa. Ukrep je namenjen podjetjem iz desetih dejavnosti predelovalne industrije, ki se zaradi zunanjih okoliščin srečujejo z začasnim upadom naročil, vendar želijo obdržati usposobljene zaposlene.
Do 8. septembra je bilo po podatkih ministrstva pri 11 delodajalcih odobrenih 97 delovnih mest na čakanju, kar je manj od prvotnih pričakovanj.
Vlada je potrdila tudi predlog sprememb zakona o štipendiranju. Ta pri priznavanju izjemnih dosežkov za pridobitev Zoisove štipendije odpravlja pogoj, da mora biti tekmovanje sofinancirano iz javnih sredstev. Po oceni ministrstva dijaki in študenti ne morejo vplivati na način financiranja organizatorja tekmovanja, zato naj bi bila v ospredju ponovno kakovost dosežka.
Do konca leta ministrstvo načrtuje še prenos evropskih direktiv o preglednosti plačil med spoloma in platformnem delu ter pripravo akcijskega načrta za krepitev kolektivnega dogovarjanja. Pri tem napoveduje prizadevanja za čim manj dodatnih administrativnih obremenitev delodajalcev.
Hitrejši postopki za zaposlovanje tujcev
Ker gospodarstvo že dalj časa opozarja na dolgotrajne postopke zaposlovanja tujih delavcev, ministrstvo pripravlja novelo zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. Vključeno je tudi v pripravo sprememb zakona o tujcih, s katerimi bo Slovenija prenesla evropsko direktivo o enotnem dovoljenju.
Spremembe naj bi prinesle poenostavitev postopkov zaposlovanja tujcev, večjo mobilnost delovne sile, prožnejšo ureditev sezonskega dela in bolj sorazmerne sankcije za delodajalce. Predvidene so tudi spremembe pri agencijskem zaposlovanju tujcev.
Ministrstvo ob tem zagotavlja, da bodo v zakonodaji ostale varovalke za zaščito pravic delavcev, okrepilo pa naj bi se tudi sodelovanje med pristojnimi nadzornimi organi. Po njegovih navedbah mora biti država poštenemu delodajalcu partner, delavcu pa zagotavljati ustrezno pravno varstvo.
Za turizem 32 milijonov evrov, za športno infrastrukturo 20 milijonov
Državna sekretarka Katja Koren je predstavila še ukrepe na področju turizma in športa. V okviru razpisa za trajnostni razvoj nastanitvene ponudbe je bilo razdeljenih več kot 32 milijonov evrov, s podporo pa naj bi slovenski turizem pridobil 950 novih kakovostnih nastanitvenih enot in 160 novih turističnih produktov.
Ministrstvo bo pregledalo in dopolnilo turistično strategijo, pri čemer želi turizem tesneje povezati z gospodarstvom in športom ter povečati dodano vrednost ponudbe.
Za sofinanciranje športne infrastrukture je bilo razpisanih 20 milijonov evrov, dodatna razpisa v skupni vrednosti 2,9 milijona evrov pa sta namenjena nacionalnim in občinskim panožnim športnim šolam.
Med prihodnjimi nalogami ministrstvo napoveduje pripravo zakonodajnih rešitev za organizacijo velikih mednarodnih športnih dogodkov ter nadaljevanje aktivnosti v okviru kandidature za gostovanje kolesarske dirke Tour de France v Sloveniji. Po oceni ministrstva bi takšen dogodek lahko pomembno povečal mednarodno prepoznavnost države ter dodatno povezal šport, turizem, gospodarstvo in lokalne skupnosti.
