Ministrstvo za notranje zadeve je pripravilo osnutek novele zakona o tujcih, ki med drugim predvideva konec “brezplačne” udeležbe tujcev na tečajih slovenskega jezika. Tujci bi morali po novem sami kriti 40 odstotkov stroškov. Obdobje, po katerem bi lahko uveljavljali pravico do združitve z družino, pa bi se z enega podaljšalo na tri leta.
Osnutek novele zakona o tujcih, ki ga je pripravilo ministrstvo za notranje zadeve, bo v javni obravnavi do 19. avgusta, poroča STA. Med pomembnejšimi predlaganimi spremembami so nova pravila financiranja programov učenja slovenskega jezika.
Namesto dosedanjega zagotavljanja brezplačnih tečajev bi ministrstvo uvedlo obvezno lastno udeležbo tujcev pri financiranju programov učenja slovenskega jezika oziroma programov učenja jezika in spoznavanja slovenske družbe. Tujec bi moral poravnati 40 odstotkov stroškov.
“Tovrsten odstotek sofinanciranja bo še vedno omogočil udeležbo v programih učenja slovenskega jezika tudi socialno šibkejšim tujcem, ki se v primeru višjega odstotka sofinanciranja, na primer 50 odstotkov, programa ne bi udeleževali,” so razloge pojasnili predlagatelji.
Lani za programe in izpite več milijonov evrov
Novela predvideva tudi ukinitev možnosti enkratnega brezplačnega opravljanja preizkusa znanja slovenskega jezika in financiranja teh preizkusov iz državnega proračuna. Na ministrstvu spremembo med drugim utemeljujejo z naraščanjem stroškov.
Programe učenja slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe je lani obiskovalo 4065 udeležencev oziroma 32 odstotkov več kot leta 2024, skupni strošek pa je znašal 2,86 milijona evrov.
Za prvo brezplačno opravljanje preizkusov znanja slovenskega jezika na vstopni, osnovni in višji ravni ter ravni odličnosti je bilo porabljenih nekaj manj kot 380.000 evrov javnih sredstev, za brezplačno učenje in izpite iz slovenščine na preživetveni ravni pa 1,30 milijona evrov, izhaja iz gradiva.
“Sredstva, ki so bila do zdaj zagotovljena za ta namen, se bodo preusmerila v zagotavljanje programov učenja slovenskega jezika,” so pojasnili na ministrstvu. Z ukrepom želijo spodbuditi tudi “bolj odgovoren pristop udeležencev programov učenja slovenskega jezika v teh programih, posledično pa prispevati k aktivnejši in boljši jezikovni integraciji tujcev v slovensko družbo”.
Združitev družine šele po treh letih
Pomembno spremembo osnutek prinaša tudi pri združevanju družin državljanov tretjih držav. Obdobje zakonitega prebivanja tujca v Sloveniji, po katerem lahko uveljavlja pravico do združitve družine, bi se podaljšalo z enega na tri leta.
Po pojasnilih predlagatelja želijo s spremembo doseči, da si tujec pred prihodom družinskih članov zagotovi ustrezne pogoje, predvsem zadostna sredstva za preživljanje, da njegovi družinski člani ne bi postali breme slovenskega socialnega sistema.
Osnutek obenem vsebuje določbo za zaščito tujcev v razmerju do delodajalcev. Če delodajalec poravna pristojbino za obravnavo vloge za izdajo enotnega dovoljenja, mu tujec tega zneska ne bi bil dolžan vračati.
Po vzoru modre karte EU bi določili tudi dovoljena obdobja brezposelnosti zaradi izgube zaposlitve, ki ne bi vplivala na razveljavitev enotnega dovoljenja. Pogoj bi bil, da ima tujec v času brezposelnosti zagotovljena zadostna sredstva za preživljanje in lahko to tudi izkaže.
Del postopkov neposredno na zavod za zaposlovanje
Spremenil naj bi se tudi sedanji sistem zamenjave delovnega mesta pri istem delodajalcu, zamenjave delodajalca ter zaposlitve pri dveh ali več delodajalcih. Spremembe so povezane tudi s predvidenimi posegi v zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev.
Vlogo za potrebno soglasje bi bilo zaradi hitrejših postopkov po novem mogoče vložiti neposredno na Zavod RS za zaposlovanje. Ta bi odločitev vročil vlagatelju, o izdanem soglasju pa obvestil upravno enoto. V primeru zavrnitve bi zavod izdal tudi odločbo.
“Na ta način se razbremenjuje tudi delo upravnih enot, predvsem pa je določba namenjena pospešitvi postopka izdaje soglasja, upoštevajoč dejstvo, da se v postopku izdaje soglasja preverjajo zgolj pogoji na strani zaposlovanja,” je zapisano v osnutku.
Z novelo Slovenija v nacionalni pravni red prenaša tudi prenovljeno evropsko direktivo o enotnem postopku obravnavanja vlog za dovoljenje za prebivanje in delo državljanov tretjih držav ter o skupnem nizu pravic delavcev iz tretjih držav, ki zakonito prebivajo v članicah EU.
