Slovenski urgentni centri za zdaj ne beležijo izrazitega povečanja števila bolnikov zaradi vročine. Najpogostejše težave so dehidracija, izčrpanost, omotica, oslabelost in poslabšanje kroničnih bolezni, najbolj izpostavljeni pa ostajajo starejši, otroci ter kronični bolniki.
Na slovenskih urgencah za zdaj ne beležijo povečanega števila bolnikov s težavami, pri katerih bi bila vročina neposreden vzrok ali pomemben dodatni obremenilni dejavnik. Posamezni bolniki pomoč poiščejo zaradi dehidracije, izčrpanosti, omotice, izgube zavesti, motenj elektrolitskega ravnovesja ali poslabšanja delovanja ledvic, so pojasnili za STA.
V vročih dneh je pomembno, da znake pomanjkanja tekočine prepoznamo pravočasno. Nekateri so manj očitni, več o njih pa lahko preberete v prispevku Šest skritih znakov dehidracije, ki jih večina spregleda.
V UKC Ljubljana nekoliko več bolnikov in hospitalizacij
Na internistični prvi pomoči urgence Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana so v minulih dneh beležili do deset odstotkov več bolnikov, zaradi večjega števila obravnav pa je bilo tudi za pet do deset odstotkov več hospitalizacij.
Pri starejših bolnikih z več kroničnimi težavami se lahko zdravstveno stanje v vročini poslabša zaradi več različnih dejavnikov. Šele ko zdravniki izključijo druge sprožilce, lahko ugotovijo, da je k poslabšanju pomembno prispevala vročinska obremenitev oziroma vročinska izčrpanost.
Med bolniki prevladujejo starejši in kronični bolniki, ki pomoč iščejo zaradi bolečin v prsnem košu ali trebuhu, težke sape, poslabšanja srčnega popuščanja, kroničnih pljučnih bolezni in drugih zdravstvenih težav. V UKC Ljubljana za zdaj ne ugotavljajo, da bi bila vročina pri večini bolnikov glavni razlog za prihod na urgenco.
V Mariboru posamezni primeri dehidracije
V urgentnem centru UKC Maribor so letos obravnavali nekaj posameznih bolnikov, ki so pomoč poiskali zaradi dehidracije. Ob vročinskih valovih sicer pričakujejo nekoliko večji obisk, predvsem med starejšimi in kroničnimi bolniki.
Vsako leto obravnavajo tudi nekaj primerov vročinskega udara. Med opozorilnimi znaki so slabost, bruhanje, omotičnost, težave z dihanjem, močno znojenje ter hiter in šibek srčni utrip.
Ob pojavu težav je treba človeka umakniti na hladno, mu ponuditi tekočino in ga začeti ohlajati z navlaženimi tkaninami ali ventilatorjem. Zdravniško pomoč je treba poiskati ob telesni temperaturi nad 39 stopinj Celzija, krčih, izgubi zavesti ali neprekinjenem bruhanju, opozarjajo tudi v Splošni bolnišnici Celje.
Najbolj ogroženi starejši in kronični bolniki
Povečanega števila obravnav zaradi vročine ne opažajo niti v urgentnih centrih splošnih bolnišnic Slovenj Gradec in Celje. Opozarjajo pa, da lahko visoke temperature poslabšajo srčno-žilne, ledvične in pljučne bolezni, sladkorno bolezen ter druga kronična stanja.
Zaradi dehidracije in dodatne obremenitve organizma lahko pride do padca krvnega tlaka, motenj srčnega ritma, poslabšanja srčnega popuščanja ali delovanja ledvic. Večje tveganje imajo tudi ljudje, ki jemljejo zdravila, ki vplivajo na uravnavanje tekočin in krvnega tlaka. Zdravljenja brez posveta z zdravnikom ne smejo samovoljno spreminjati.
Posebej ranljivi so starejši, saj pogosto slabše zaznavajo žejo, imajo več pridruženih bolezni in se težje prilagajajo vročini. Povečano tveganje imajo tudi majhni otroci, nosečnice, osebe, ki delajo ali se intenzivno gibajo na prostem, ter ljudje brez ustrezno ohlajenega bivališča. Nekaj praktičnih rešitev smo zbrali v prispevku Kako poleti ohladiti stanovanje brez klime.
V Splošni bolnišnici Celje ob tem opozarjajo, da nekateri žejo gasijo z alkoholnimi pijačami, kar lahko privede do akutnega alkoholnega opoja in dodatne izgube tekočine.
V Novem mestu obravnavali nekaj sončnih opeklin
V urgentnem centru Splošne bolnišnice Novo mesto so obravnavali nekaj primerov sončnih opeklin, predvsem pri mlajših pacientih, povečanega števila bolnikov zaradi posledic vročinskega vala pa za zdaj ne opažajo.
Prebivalcem svetujejo, naj se med 10. in 17. uro izogibajo dejavnostim na prostem. Če se soncu ne morejo izogniti, naj poskrbijo za zadosten vnos tekočine, lahko hrano in ustrezno zaščito pred soncem.
V najbolj vročem delu dneva je priporočljivo ostati v senci ali hladnejšem prostoru, omejiti telesne napore ter posebno pozornost nameniti starejšim in težje pokretnim osebam. Med vročinskim valom potrebujejo dodatno zaščito tudi živali, več pa v prispevku Vročinski val zahteva dodatno skrb tudi za živali.
