Pametna očala z vgrajenimi kamerami bi morala samodejno zamegliti obraze ljudi, ki niso privolili v snemanje, opozarja avstralski regulator za spletno varnost. Proizvajalce poziva tudi k opozorilnim lučkam, ki jih uporabnik ne more izključiti ali zakriti, saj so se že pojavili primeri skrivnega snemanja žensk in objavljanja posnetkov na družbenih omrežjih.
Pametna očala so zaradi modelov, kot so Ray-Ban Meta in njihovi cenejši tekmeci, vse bolj podobna običajnim očalom. Uporabnik lahko z njimi fotografira, snema videoposnetke ali vsebino prenaša v živo, ne da bi moral v rokah držati telefon.
Prav neopaznost je po oceni avstralskega urada eSafety Commissioner njihova največja nevarnost. Ljudje v bližini pogosto ne vedo, da jih nekdo snema, niti nimajo možnosti odločiti, ali želijo biti del posnetka, ki lahko pozneje pristane na spletu.
“Škoda, povezana s prikritim snemanjem, ni hipotetična. Resnična je in se že dogaja,” opozarja regulator.
Obrazi brez soglasja bi morali biti zamegljeni
Regulator proizvajalcem predlaga več zaščitnih ukrepov, ki bi morali biti v naprave vključeni že ob njihovem načrtovanju. Med njimi je samodejno zamegljevanje obrazov vseh ljudi, ki niso dali jasnega in informiranega soglasja za snemanje.
Opozorilna lučka, ki kaže, da očala snemajo, bi morala biti dobro vidna ter zasnovana tako, da je uporabnik ne more izključiti, prelepiti ali kako drugače zakriti.
Pametna očala naj prav tako ne bi omogočala prepoznavanja naključnih mimoidočih ali pridobivanja njihovih osebnih podatkov. Snemanje bi se moralo samodejno ustaviti, kadar uporabnik očal nima na obrazu.
Pri neposrednem prenosu posnetkov na splet regulator predlaga časovni zamik. Ta bi sistemom za moderiranje omogočil pregled vsebine, preden bi bila javno objavljena.
Ženske skrivaj snemali za spletne objave
Poziv je sledil poročilom o uporabnikih, ki so s pametnimi očali brez njihove vednosti snemali pogovore in srečanja z ženskami. Posnetke so nato objavljali kot vsebine o osvajanju žensk, pod njimi pa so se pojavljali žaljivi in seksualizirani komentarji.
Po oceni regulatorja lahko takšna uporaba tehnologije normalizira opazovanje, snemanje in nadzorovanje žensk v javnosti brez njihove vednosti. Pametna očala bi lahko olajšala tudi spletno nadlegovanje, zlorabo posnetkov, ustrahovanje otrok ali neposredne prenose nasilja.
Odgovornosti zato ni mogoče preložiti zgolj na kupce z opozorilom, naj napravo uporabljajo odgovorno. Varnostne omejitve bi morali v svoje izdelke vgraditi proizvajalci, poudarja eSafety Commissioner.
Meta opozarja z belo lučko
Meta navaja, da imajo njena pametna očala ob kameri svetlo belo opozorilno lučko, ki začne utripati med fotografiranjem ali snemanjem. Če uporabnik lučko prekrije, ga naprava opozori, naj jo odkrije.
Kritiki kljub temu menijo, da majhna lučka ni zadostno opozorilo, saj je ljudje v bližini lahko ne opazijo ali ne vedo, kaj pomeni. Cenejša očala drugih proizvajalcev imajo lahko še manj opazne zaščitne rešitve.
V Avstraliji so poceni pametna očala ene od trgovskih verig po prihodu na trg hitro razprodali, kar je dodatno spodbudilo razpravo o tem, ali zakonodaja sploh dohaja razvoj nosljivih kamer.
Popolna prepoved za zdaj ni predvidena
Avstralski regulator trenutno nima pooblastil, da bi proizvajalcem zapovedal uvedbo predlaganih rešitev. Vlada pripravlja spremembe zakonodaje o zasebnosti, del opozicije pa predlaga celo enoletno prepoved prodaje pametnih očal, dokler pravila ne bodo jasnejša.
Popolna prepoved ima tudi nasprotnike. Pametna očala so lahko zelo koristna za slepe in slabovidne, saj jim umetna inteligenca opisuje okolico, bere napise in pomaga pri vsakodnevnih opravilih.
Osrednje vprašanje zato ni le, ali naj bodo pametna očala dovoljena, temveč kdo mora zagotoviti, da uporabna tehnologija ne postane neopazno orodje za množično snemanje ljudi brez njihovega soglasja.
