Cena severnomorske nafte Brent je v sredo prvič po juliju presegla 100 dolarjev za 159-litrski sod. Novo rast je sprožila zaostritev spopadov med ZDA in Iranom, zaradi katere se povečujejo skrbi glede oskrbe z energenti in novega vala podražitev.
Brent se je podražil za okoli tri odstotke in presegel 100,8 dolarja za sod. Od začetka avgusta je njegova cena poskočila za približno četrtino, navaja BBC. Ameriška nafta West Texas Intermediate se je medtem približala 96 dolarjem za sod.
K rasti so prispevali ameriški napadi na pet iranskih tankerjev, izvedeni po iranskem poskusu napada na ameriško vojaško ladjo. Teheran je nato z raketami napadel ameriško oporišče v Jordaniji, iranska revolucionarna garda pa je sporočila, da je napadla več ameriških ladij in tankerjev v bližini Hormuške ožine.
Hormuška ožina ostaja ključna nevarnost
Trge najbolj skrbi dogajanje v Hormuški ožini, eni najpomembnejših svetovnih pomorskih poti za prevoz energentov. Skozi ožino je pred vojno potoval približno petinski delež svetovne nafte in utekočinjenega zemeljskega plina.
Promet skozi območje je zaradi spopadov že več mesecev močno omejen. Po ocenah, ki jih navaja Reuters, na svetovnem trgu zaradi vojne trenutno manjka okoli deset milijonov sodov nafte na dan oziroma približno deset odstotkov svetovnega povpraševanja.
Savdska Arabija je del izvoza sicer preusmerila mimo Hormuške ožine, vendar so napadi na njene energetske objekte pokazali, da tudi alternativne poti niso povsem varne. Dodatno težavo predstavljajo zmanjšane svetovne zaloge in omejene možnosti proizvajalk, da bi hitro nadomestile večji izpad dobav.
Dražja nafta lahko znova okrepi inflacijo
Cena nafte Brent ostaja pod letošnjim vrhom, ko je aprila dosegla 126 dolarjev za sod. Kljub temu je vrnitev nad psihološko mejo 100 dolarjev opozorilo za širše gospodarstvo.
Če bi se nafta dalj časa obdržala nad to ravnjo, bi se lahko zvišali stroški prevoza, proizvodnje in ogrevanja. Posledice bi se postopoma pokazale tudi pri cenah goriv na bencinskih servisih, čeprav se spremembe veleprodajnih cen nafte vanje ne prenesejo takoj in v celoti.
Dražji energenti bi lahko znova okrepili inflacijske pritiske ter centralnim bankam otežili zniževanje obrestnih mer. Nadaljnje gibanje cen bo zato odvisno predvsem od razvoja spopadov in možnosti, da bi se promet skozi Hormuško ožino začel normalizirati.
