Evropska komisija je davčno določbo vključila v uredbo o električnem trgu, za katero ni potrebno soglasje vseh članic. Nemčija opozarja, da Bruselj tako posega v pristojnost držav pri določanju trošarin na elektriko in zemeljski plin.
Nemčija je pod vprašaj postavila pravno podlago novega predloga Evropske komisije, po katerem države članice elektrike ne bi smele obdavčiti po višji stopnji kot zemeljski plin. Berlin Bruslju očita, da želi vsebinsko davčno pravilo sprejeti kot del energetske zakonodaje in se tako izogniti postopku, pri katerem je potrebno soglasje vseh članic.
Sporna določba je zapisana v novem 18.c členu predloga uredbe o električnem trgu. Države bi morale pri trošarinah vzpostaviti takšno razmerje, da stopnja obdavčitve elektrike ne bi bila višja od stopnje, ki velja za zemeljski plin.
Ker gre za uredbo, bi bilo pravilo po sprejetju neposredno zavezujoče. Države bi ga lahko izpolnile z znižanjem trošarine na elektriko, zvišanjem trošarine na plin ali s kombinacijo obeh ukrepov.
Nemčija: Predlog posega v davčno in proračunsko suverenost
Nemško finančno ministrstvo cilju cenejše elektrike ne nasprotuje, zavrača pa postopek, ki ga je izbrala Komisija.
“Predlog vsebuje pomembne davčne določbe in neposredno posega v nacionalno davčno in proračunsko suverenost,” je v pismu zapisal generalni direktor nemškega finančnega ministrstva Bastian Fleig. Pismo ni javno objavljeno, njegovo vsebino pa je razkril Euronews.
Komisija je predlog uredbe COM(2026) 600 oprla na 194(2). člen Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki ureja skupno energetsko politiko. To omogoča sprejetje po rednem zakonodajnem postopku, pri katerem v Svetu EU zadostuje kvalificirana večina.
Isti člen evropske pogodbe pa za ukrepe, ki so pretežno davčne narave, predvideva poseben postopek in soglasje držav članic. Jedro spora je zato vprašanje, ali je novi 18.c člen le spremljevalni del energetske zakonodaje ali dejanski davčni ukrep.
Komisija trdi, da so določbe o trošarinah zgolj spremljevalne glede na glavni energetski cilj uredbe. Berlin temu oporeka in zahteva, da se vprašanje obravnava v okviru direktive o obdavčitvi energentov, za katero je potrebno soglasje vseh članic.
Nižja trošarina na elektriko ali višja na plin
Finančne posledice bi bile lahko občutne. Komisija je v spremljevalnem dokumentu izračunala dva skrajna scenarija. Če bi Nemčija novo pravilo izpolnila izključno z znižanjem trošarine na elektriko, bi potencialni letni izpad proračunskih prihodkov znašal približno 1,88 milijarde evrov. Če bi razmerje uredila izključno z zvišanjem trošarine na plin, bi lahko zbrala približno 2,8 milijarde evrov dodatnih prihodkov.
Komisija opozarja, da se ta skrajna izračuna najverjetneje ne bi v celoti uresničila, saj je del porabe že oproščen trošarin ali obdavčen po znižanih stopnjah.
V modelnem scenariju, ki predvideva izključno znižanje trošarine na elektriko in popoln prenos prihranka na odjemalce, bi nemško gospodinjstvo s porabo od 2500 do 5000 kilovatnih ur prihranilo od 37 do 75 evrov na leto. Predlog pa ni napisan tako, da bi izrecno zahteval nižjo trošarino na elektriko. Državam dopušča tudi zvišanje obdavčitve plina.
Dodatno vprašanje odpira možnost odloga. Država, ki pravila zaradi posebnih nacionalnih ali proračunskih razmer ne bi mogla izpolniti, bi morala za odlog zaprositi Evropsko komisijo. Komisija bi nato z izvedbenim aktom odločila, ali so razlogi zadostni in do kdaj lahko država spremembo odloži.
Bruselj predlog utemeljuje s prizadevanji za hitrejšo elektrifikacijo ter manjšo odvisnost od uvoženih fosilnih goriv. Pritisk se je okrepil po novem energetskem šoku z Bližnjega vzhoda. Kot smo poročali na Portalu24, je evropski račun za uvoz fosilnih goriv v prvih dveh mesecih konflikta narasel za več kot 27 milijard evrov.
Kaj predlog pomeni za Slovenijo?
Slovenija v analizi Komisije ni navedena med državami, ki bi morale zaradi sedanjega razmerja med trošarinami spremeniti svoje stopnje. Če bi bila uredba sprejeta, pa Slovenija v prihodnje elektrike ne bi smela obdavčiti po višji stopnji kot zemeljski plin.
Pogajanja o predlogu naj bi se začela po poletnem premoru. Nemški ugovor tako ni le razprava o višini računov za energijo, temveč spor o tem, ali lahko Evropska komisija z energetsko uredbo omeji davčne odločitve držav, ne da bi za to pridobila njihovo soglasje.
