V Šampanji rekordno zgodnja trgatev: vročina spreminja tudi okus mehurčkov

ByA. K.

17. avgusta, 2026 , ,
Šampanja v Franciji [Foto: Unsplash, Sue Winston]

V francoski pokrajini Šampanja so letos uradno trgatev začeli že 12. avgusta, kar je najzgodnejši začetek po uvedbi evidenc v začetku 20. stoletja. Pridelovalce poleg vročine in suše skrbi, kako bodo ohranili značilno svežino šampanjca.

V vinogradih severovzhodne Francije se je letošnja trgatev začela občutno prej kot običajno. O datumu odloča Medpoklicni odbor za vina iz Šampanje (CIVC), ki spremlja zrelost grozdja, letošnji začetek pa je določil več kot teden dni pred lanskim, ko so trgatev začeli 20. avgusta.

Po poročanju Reutersa so se nekateri vinogradniki v delo podali še prej. Pridelovalec Vincent Finot je po posebnem dovoljenju začel trgati že 6. avgusta, saj je kislost grozdja hitro padala. Visoke temperature in pomanjkanje padavin namreč pospešujejo zorenje, hkrati pa v grozdju povečujejo delež sladkorja.

To je za šampanjec posebej občutljivo. Njegova prepoznavna lahkotnost, svežina in kislina so odvisne prav od natančnega trenutka trgatve. Če grozdje dozori prehitro, je lovljenje pravega ravnotežja med sladkorji in kislinami veliko zahtevnejše.

Manj pridelka, več prilagajanja

Letošnjo sezono je pred vročino že zaznamovala spomladanska pozeba, ki je po podatkih CIVC prizadela približno 30 odstotkov pridelka. Pri nekaterih pridelovalcih so grozdi tudi do tretjine lažji kot običajno. Proizvajalci bodo zato del izpada lahko nadomeščali z rezervnimi zalogami vina iz prejšnjih let.

“Če bi mi v poznih devetdesetih kdo rekel, da bomo trgali pred 15. avgustom, bi mu rekel, naj bo razumen,” je za Reuters dejal Denis Velut, dolgoletni vinogradnik iz Montgueuxa.

Strokovnjaki opozarjajo, da se je datum trgatve v francoskih vinogradih v zadnjih petdesetih letih v povprečju pomaknil za približno 21 dni. Prilagajanje bo zato postalo stalnica: od izbire odpornejših sort in ohranjanja rastlinskega pokrova med trtami do drugačnega upravljanja z vodo.

Podobne posledice dolgotrajne vročine in suše letos občutijo tudi slovenski kmetje, saj je suša prizadela večji del države. V Šampanji pa podnebne spremembe odpirajo še širše vprašanje: ali bo vino, ki je desetletja simboliziralo hladnejše francosko podnebje, v prihodnosti ohranilo svoj značilni okus.