Banka Slovenije je objavila nove makroekonomske napovedi, v katerih za letos pričakuje 1,9-odstotno gospodarsko rast, v letih 2027 in 2028 pa njeno pospešitev na 2,2 odstotka. Hkrati ocenjuje, da bo inflacija letos ostala razmeroma visoka in bo v povprečju dosegla 3,6 odstotka, nato pa naj bi se v prihodnjih dveh letih postopno znižala na 2,3 oziroma 2,0 odstotka.
V Banki Slovenije poudarjajo, da je po skromni rasti v lanskem letu letošnje okrevanje zaznamovano z negotovimi mednarodnimi razmerami. “Po nizki gospodarski rasti v lanskem letu okrevanje letos upočasnjujejo povečana geopolitična negotovost in okrepljeni inflacijski pritiski,” so zapisali ob predstavitvi napovedi.
Domača potrošnja ostaja glavni motor rasti
Po oceni centralne banke bo gospodarsko aktivnost letos predvsem poganjala domača potrošnja. K temu bodo prispevali razmeroma močan trg dela in nadaljnja rast razpoložljivega dohodka gospodinjstev, medtem ko bo zunanje okolje zaradi geopolitičnih napetosti ostalo manj ugodno.
Ob stabilizaciji mednarodnih razmer naj bi rast v prihodnjih letih postala bolj uravnotežena, vendar jo bodo še naprej zavirali slabši pogoji menjave in višji stroški dela.
Banka Slovenije ocenjuje, da se bo skupna zaposlenost letos povečala za 0,4 odstotka, v letih 2027 in 2028 pa za 0,2 odstotka. Večina nove zaposlenosti bo po napovedih nastala v javnem sektorju, stopnja brezposelnosti pa naj bi ostala nizka in se gibala okoli 3,9 odstotka.
Ob tem naj bi plače še naprej rasle hitreje od produktivnosti. Letos naj bi se povečale za 7,2 odstotka, prihodnje leto za 4,8 odstotka, leta 2028 pa za 4,4 odstotka.
Inflacija letos 3,6 odstotka, nato naj bi se postopoma umirila
Napoved predvideva, da bo inflacija letos ostala nad ravnmi, ki smo jim bili priča v začetku leta. K temu bodo prispevali predvsem višji stroški dela in podražitve energentov.
“Naraščajoči stroški dela bodo skupaj z višjimi cenami energentov prispevali k ponovnemu pospešku inflacije v Sloveniji,” opozarja Banka Slovenije. Dodaja, da so se razmere na Bližnjem vzhodu že odrazile v cenovnih gibanjih aprila in maja, ko se je inflacija glede na prvi del leta okrepila za več kot eno odstotno točko.
V naslednjih dveh letih centralna banka pričakuje postopno umirjanje cenovnih pritiskov, saj naj bi se stabilizirale tako cene energentov kot tudi domači stroškovni dejavniki.
Med največjimi tveganji Bližnji vzhod in javne finance
Ob objavi napovedi je Banka Slovenije izpostavila tudi več pomembnih tveganj, ki bi lahko poslabšala gospodarske obete.
“Osrednjo napoved spremljajo okrepljena tveganja, povezana z razmerami na Bližnjem vzhodu, domačimi strukturnimi izzivi in javnofinančnim položajem,” so zapisali.
Po njihovi oceni bi daljše geopolitične napetosti lahko povzročile višje cene energentov in surovin, motnje v dobavnih verigah, šibkejše svetovno povpraševanje ter manj investicij, kar bi zavrlo gospodarsko rast in hkrati okrepilo inflacijske pritiske.
Centralna banka opozarja tudi na stanje javnih financ. Ocenjuje, da se bo primanjkljaj države letos približal referenčni meji treh odstotkov bruto domačega proizvoda, v nadaljnjem obdobju pa bi jo lahko presegel. To bi po njihovih besedah zmanjšalo fiskalni prostor države za odzivanje na morebitne nove gospodarske ali geopolitične šoke.
Kljub tem tveganjem Banka Slovenije v osnovnem scenariju še vedno pričakuje nadaljevanje zmerne gospodarske rasti in postopno vračanje inflacije proti ravnem, ki so bližje srednjeročnemu cilju cenovne stabilnosti.
