V Ljubljani je bilo že konec avgusta brez izbranega pediatra 2736 otrok, po nedavnem odhodu pediatrinje iz Zdravstvenega doma Šiška pa je brez izbranega zdravnika ostalo še dodatnih 1189 otrok. Po podatkih ZZZS trenutno nobena pediatrična ambulanta ZD Ljubljana ne sprejema novih pacientov.
Podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije kažejo, da 31. avgusta izbranega pediatra ni imelo 5,3 odstotka vseh otrok v Mestni občini Ljubljana. V absolutnem številu je bila Ljubljana s 2736 otroki na prvem mestu, sledili so Novo mesto z 2019, Maribor s 607, Koper s 602 in Črnomelj s 540 otroki brez pediatra.
Še bolj skrb vzbujajoči so deleži na jugovzhodu države. V Novem mestu je brez izbranega pediatra približno četrtina otrok, v nekaterih okoliških občinah pa delež presega 15 ali celo 20 odstotkov.
Otroci bodo obravnavo dobili, izbranega pediatra pa ne
Po odhodu pediatrinje iz enote Šiška je brez izbranega zdravnika ostalo 1189 otrok. V ZD Ljubljana zagotavljajo, da otroci kljub temu ne bodo ostali brez zdravstvene obravnave.
“Otroci zaradi tega ne ostajajo brez zdravstvene obravnave,” so pojasnili. V primeru bolezni jim bodo potrebno zdravljenje zagotovili v pediatričnih ambulantah, starši pa se lahko na dosedanjo ambulanto obrnejo tudi glede sistematskih pregledov in cepljenj.
Toda novega izbranega pediatra trenutno ne morejo dobiti. Po podatkih ZZZS 28. septembra nobeden od pediatrov v ZD Ljubljana ni sprejemal novih pacientov, saj so vsi presegali določene kvote za opredeljevanje zavarovanih oseb.
V sindikatu Fides opozarjajo, da je primer razkril nevarno krhkost sistema.
“Če lahko odhod ene pediatrinje povzroči, da več kot tisoč otrok ostane brez izbranega zdravnika, je to resno opozorilo o stanju pediatrične mreže,” so poudarili. Dodali so, da mora biti sistem sposoben prenesti odhod, bolezen ali upokojitev posameznega zdravnika, ne da bi otroci ostali brez dejansko dostopne oskrbe.
Pomoč iz drugih krajev ni prišla
ZD Ljubljana je pediatre iz okolice in Pediatrično kliniko že zaprosil za pomoč pri preventivnih pregledih, vendar interesa za sodelovanje ni bilo.
V zdravstvenem domu opozarjajo, da delo pediatrov v prestolnici poleg zdravljenja vključuje velik obseg preventive v vrtcih in šolah ter zagotavljanje ločene pediatrične nujne medicinske pomoči. Sedanje razmerje med preventivnim in kurativnim delom po njihovi oceni ne upošteva regionalnih razlik.
Zdravniška zbornica predlaga ustanovitev posebnih ambulant za otroke brez izbranega pediatra, podobnih ambulantam za odrasle brez osebnega zdravnika. Hkrati opozarja, da pomanjkanja zdravnikov ni mogoče reševati zgolj z dodatnim obremenjevanjem že zaposlenih pediatrov.
V ZD Ljubljana rešitev vidijo tudi v spodbudah, ki bi pediatre zadržale na primarni ravni, ter v enakomernejši razporeditvi preventivnih pregledov in nujne pediatrične pomoči med izvajalce.
