Slovenija je pri zmanjševanju emisij in onesnaženosti zraka dosegla napredek, vendar številni sprejeti okoljski cilji še niso prinesli dovolj konkretnih rezultatov. OECD v novem okoljskem pregledu opozarja predvsem na promet, zamude pri urejanju odpadnih voda, pritiske na biotsko raznovrstnost in pomanjkljivo pripravljenost na posledice podnebnih sprememb.
Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj je v Ljubljani predstavila Okoljski pregled Slovenije 2026, neodvisno oceno napredka države pri izvajanju okoljske in podnebne politike.
Med dosežki je OECD izpostavil zmanjšanje nekaterih okoljskih pritiskov kljub gospodarski rasti. Emisije drobnih delcev PM2,5 so se občutno zmanjšale, upadle so tudi emisije toplogrednih plinov. Slovenija ima obenem med članicami OECD največji delež zavarovanih kopenskih območij.
Kljub temu organizacija ugotavlja, da med sprejetimi strategijami in dejanskimi rezultati na terenu ostaja precejšen razkorak.
Promet ostaja najzahtevnejši sektor
Slovenija je leta 2025 s podnebnim zakonom določila cilj doseganja neto ničelnih emisij do leta 2045, pet let pred skupnim ciljem Evropske unije. Za njegovo uresničitev pa bo morala bistveno pospešiti zmanjševanje izpustov.
Emisije toplogrednih plinov iz prometa se še niso začele zmanjševati, več veljavnih ukrepov pa po ugotovitvah OECD še vedno spodbuja uporabo osebnih avtomobilov.
Onesnaženost zraka ima kljub napredku še vedno resne posledice za zdravje ljudi. Med pomembnejšimi viri OECD izpostavlja promet in kurjenje lesa v gospodinjstvih.
Organizacija Sloveniji priporoča tudi bolj ciljno usmerjanje pomoči zaradi visokih cen energije, postopno krepitev določanja cen ogljika in odpravo subvencij, ki škodujejo okolju.
Več denarja za preprečevanje škode
Poseben del pregleda je namenjen prilagajanju podnebnim spremembam. Slovenija je na tem področju napredovala, vendar je načrtovanje po oceni OECD še vedno v začetni fazi.
OECD posebej opozarja na veliko gospodarsko škodo, ki jo je Slovenija utrpela zaradi podnebnih nevarnosti, zlasti ob poplavah leta 2023.
OECD zato priporoča, naj ima preprečevanje škode prednost pred financiranjem odpravljanja posledic naravnih nesreč. Podnebna tveganja bi morala biti že pri načrtovanju vključena v prostorske akte, infrastrukturo in javne naložbe.
Od leta 2023 je bilo veliko narejenega pri upravljanju voda, obnovi in zmanjševanju poplavne ogroženosti, vendar bodo po oceni pristojnega ministrstva potrebne dodatne naložbe v odpornost.
Zamude pri čiščenju odpadnih voda
OECD opozarja tudi na zamude pri širitvi sistemov odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Slovenija je leta 2025 sprejela nov zakonodajni okvir, zdaj pa mora določene obveznosti prenesti v konkretne naložbe.
Ministrstvo za okolje in prostor namerava pregledati, katere obveznosti še niso izpolnjene, katere naložbe so prednostne, koliko bodo stale ter kdo bo odgovoren za njihovo izvedbo in financiranje.
Ministrica Polona Rifelj je ob tem poudarila: “Zakonodaja je pomemben korak. Vendar še ni rezultat.”
Veliko zavarovanih območij, narava pa ostaja pod pritiskom
Čeprav ima Slovenija največji delež zavarovanih kopenskih območij med članicami OECD, to še ne pomeni, da je narava v dobrem stanju. Biotska raznovrstnost ostaja pod pritiskom, ukrepe na območjih Natura 2000 pa bi bilo treba usmerjati učinkoviteje.
Napredek je viden tudi pri recikliranju, vendar OECD meni, da se mora politika bolj osredotočiti na preprečevanje nastajanja odpadkov, ponovno uporabo izdelkov in učinkovitejše vračanje materialov v gospodarstvo.
Osrednje priporočilo pregleda je boljše medresorsko usklajevanje, jasna določitev odgovornosti, redno spremljanje učinkov ukrepov ter večja sposobnost izvajanja projektov na regionalni in lokalni ravni.
Ministrstvo namerava priporočila OECD pretvoriti v operativni načrt z določenimi nosilci, roki in merljivimi cilji. “Ne potrebujemo še enega dokumenta na polici. Potrebujemo rezultate,” je dejala Rifelj.
