Slovenija se je znova znašla pod pritiskom Nata zaradi obrambnih izdatkov. Generalni sekretar zavezništva Mark Rutte je v pismu odhajajočemu premierju Robertu Golobu opozoril, da je država pri prikazu obrambne porabe upoštevala projekte, ki po oceni Natovega sekretariata ne sodijo med osnovne obrambne izdatke.
Na očitke se je odzvala predsednica republike in vrhovna poveljnica obrambnih sil Nataša Pirc Musar, ki je poudarila, da mora Slovenija spoštovati prevzete mednarodne zaveze.
“Najprej bi rada poudarila, da je to odgovornost že več vlad. Mi smo že leta 2014 dali zavezo za dva odstotka in je, kot kažejo podatki, očitno do danes nismo izpolnili,” je v izjavi za Televizijo Slovenija dejala predsednica.
Dodala je, da vprašanje obrambnih vlaganj presega dnevno politiko.
“Zaveze je treba spoštovati. Če vojsko imamo, jo moramo dobro opremiti.”
Nato pod vprašaj postavlja slovenske številke
Rutte je v pismu opozoril, da je Slovenija za leto 2025 poročala o 51-odstotnem povečanju osnovnih obrambnih izdatkov, s čimer naj bi prvič dosegla Natov cilj dveh odstotkov bruto domačega proizvoda.
Po uradnih slovenskih podatkih naj bi obrambni izdatki letos dosegli 2,01 odstotka BDP.
Natov sekretariat pa ocenjuje, da je bil ta prag dosežen z vključevanjem projektov, ki po pravilih zavezništva ne sodijo med osnovne obrambne izdatke. Brez teh postavk bi Slovenija po Ruttejevih navedbah za obrambo namenila približno 1,6 odstotka BDP.
Prvi mož Nata je ob tem opozoril, da nizka raven slovenskih obrambnih izdatkov spodkopava skupno varnost zavezništva.
Pred julijskim vrhom pričakovati vprašanja
Predsednica republike je novo vlado pozvala, naj se temeljito pripravi na julijski vrh Nata v Ankari, kjer bo vprašanje obrambnih izdatkov ena osrednjih tem.
“Tam bo verjetno ogromno vprašanj,” je dejala.
Na vprašanje, ali gre pri spornih številkah za napačno razumevanje Natovih pravil ali za poskus zavajanja, se predsednica ni želela opredeliti.
“Ne bom sodila, ker natančno ne poznam, kako je poročilo nastalo. Sem pa odhajajočo vlado opozorila na diskrepance, ki sem jih v poročilu zaznala.”
Iz Ruttejevega pisma ni razvidno, katere naložbe so bile sporne. V kabinetu Roberta Goloba so medtem poudarili, da je vlada za obrambo namenila največ sredstev doslej in da je Slovenija izpolnila dolgoletno zavezo o dveh odstotkih BDP za obrambo. Ob tem so navedli, da obstajajo različna stališča glede interpretacije strukture obrambnih vlaganj.
Po poročanju RTV Slovenija naj bi med spornimi postavkami prevladovali projekti drugih resorjev, ki jih je ministrstvo za obrambo vključilo med obrambne izdatke. Neuradno naj bi šlo predvsem za projekte infrastrukturnega in zdravstvenega ministrstva. Viri televizije so ob tem navedli, da je Natov sekretariat slovensko stran večkrat opozoril, da nekaterih projektov ne bo priznal kot obrambne naložbe.
