Napetosti med Združenimi državami Amerike in Iranom se znova nevarno stopnjujejo. Le nekaj ur po izteku začasnega premirja je bila v Hormuški ožini zadeta ladja, Iran pa je napovedal prehod v “popolnoma ofenzivno” vojaško držo. Washington podaljšanja premirja ne namerava odobriti, promet skozi eno najpomembnejših svetovnih energetskih poti pa ostaja skoraj ustavljen.
Britanska agencija za pomorsko trgovino UKMTO je v torek sporočila, da je ladjo med plovbo iz Hormuške ožine zadel neznani izstrelek. Poškodovana je bila strojnica, eden od članov posadke pa je bil ranjen. Preostalim članom posadke je na pomoč priskočila omanska obalna straža.
Kdo je izvedel napad, za zdaj ni potrjeno. UKMTO je ladje na območju pozval k previdnosti in poročanju o vseh sumljivih dejavnostih.
Iran napoveduje prehod v ofenzivo
Napad se je zgodil v trenutku, ko so prizadevanja za trajnejši dogovor med Washingtonom in Teheranom praktično zastala. Visoki iranski predstavnik je za Reuters dejal, da bo Iran zaradi neuspešnih pogajanj prešel iz obrambne v “popolnoma ofenzivno” držo.
Teheran trdi, da ZDA niso spoštovale dogovorjenih obveznosti, in opozarja, da bo v primeru nadaljevanja ameriške pomorske blokade odgovoril z “ustreznimi in natančnimi” vojaškimi ukrepi. Iranske oblasti nameravajo prek posrednikov Washingtonu in državam v regiji sporočiti tudi rok za izpolnitev zahtev.
Ameriška administracija na drugi strani vztraja, da začasnega premirja ne bo podaljšala. Ameriški predsednik Donald Trump je ocenil, da Iran ni pripravljen sprejeti dogovora, ki ga zahtevajo ZDA.
Med ključnimi odprtimi vprašanji ostajajo iranski jedrski program, ameriške sankcije, blokada iranskih pristanišč ter prihodnji režim plovbe skozi Hormuško ožino. Kljub poročilom o neuradnih stikih med ameriškimi predstavniki in iransko revolucionarno gardo za zdaj ni znakov konkretnega preboja.
Portal24 je v začetku avgusta poročal, da je Trump odpovedal načrtovane napade na Iran, ker naj bi bil na mizi okvir dogovora o odprtju Hormuške ožine. Dogovor se očitno ni razvil v trajnejšo rešitev.
Ladijski promet ostaja na nevarno nizki ravni
Preliminarni podatki kažejo, da je število ladij, ki jim uspe prečkati ožino, še vedno enomestno. V soboto je skozi ožino plulo le pet tankerjev, v nedeljo pa po podatkih, ki jih povzema Reuters, nobeden. Teden dni prej so v istem obdobju našteli 31 prehodov.
Promet se je v ponedeljek nekoliko povečal, vendar ostaja daleč pod običajno ravnjo. Razmere dodatno zaostrujejo napadi hutijev na ladje v Rdečem morju, zaradi česar sta hkrati ogroženi dve ključni pomorski poti – Hormuška ožina in preliv Bab el Mandeb.
Savdski Aramco naj bi nekaterim azijskim kupcem že ponujal dobavo nafte zunaj Hormuške ožine. Del pošiljk namerava preusmeriti proti pristaniščem v Rdečem morju ali izvesti pretovarjanje ob obali Združenih arabskih emiratov.
Nafta se je podražila nad 91 dolarjev
Negotovost se je nemudoma prenesla na energetske trge. Cena severnomorske nafte brent je v torek zjutraj narasla na okoli 91,14 dolarja za 159-litrski sod, ameriška lahka nafta WTI pa na približno 85,04 dolarja.
Nafta se draži že tretji trgovalni dan zapored. Samo v ponedeljek se je brent podražil za 2,65 odstotka in trgovanje končal pri 90,87 dolarja. Vlagatelji se bojijo, da bi vojaško zaostrovanje dodatno omejilo dobavo iz držav Perzijskega zaliva. Reuters
Hormuška ožina je pred začetkom vojne predstavljala pot za približno petino svetovne trgovine z nafto in utekočinjenim zemeljskim plinom. Vsaka daljša motnja zato vpliva na cene goriv, transporta, proizvodnje in hrane. Več o pomenu ožine smo na Portal24 pojasnili v prispevku Zakaj je Hormuška ožina ključna za Evropo: energija, cene in varnost na eni točki.
Najnovejši napad na ladjo kaže, da iztek premirja ni ostal le pri ostrih izjavah. Ob skoraj ustavljenem prometu in vse bolj neposrednih grožnjah se povečuje nevarnost novega širšega spopada, ki bi lahko imel posledice daleč zunaj Bližnjega vzhoda.
