Ameriški predsednik Donald Trump je odpovedal načrtovane nove napade na Iran. Sporočil je, da so bile določene osnovne smernice dogovora, ki naj bi vključeval popolno odprtje Hormuške ožine in odpravo iranske jedrske grožnje. Teheran Trumpovih navedb za zdaj še ni javno potrdil.
Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da je ustavil priprave na nove vojaške napade na Iran, potem ko naj bi strani dosegle “okvir dogovora” za končanje večmesečne vojne. Ameriška vojska po njegovih besedah ostaja pripravljena na ukrepanje, če pogajanja ne bodo hitro končana.
Trump je odločitev objavil po pozivih Irana in več držav z Bližnjega vzhoda, naj ZDA omogočijo nadaljevanje diplomatskih prizadevanj. Kot poroča AP, naj bi bili med glavnimi elementi nastajajočega sporazuma takojšnje in popolno odprtje Hormuške ožine, konec iranskih napadov ter odprava nevarnosti, povezane z iranskim jedrskim programom.
Pred dnevi smo poročali, da je Trump od Teherana zahteval hitro odločitev in opozoril, da je dogovor mogoč le, če bodo pogajanja napredovala “ali hitro ali pa sploh ne”.
Trump: Dogovor mora biti dokončan hitro
Trump je poudaril, da se je za zaustavitev napadov odločil v korist svetovne varnosti in prihodnje blaginje Irana. Ob tem je opozoril, da je ameriška vojska še vedno pripravljena izvesti načrtovane operacije, če bi dogovor propadel.
“Parametri dogovora” so po njegovih besedah že določeni, odprta pa ostajajo vprašanja njihovega izvajanja, nadzora nad Hormuško ožino in prihodnosti iranskega jedrskega programa. Trump je dodal, da ameriški predlog podpira tudi Izrael.
Iz Teherana za zdaj ni bilo uradne potrditve, da je Iran sprejel vse pogoje, ki jih je navedel ameriški predsednik. Prav tako še ni jasno, kdaj bi lahko prišlo do podpisa dogovora in kako bi bilo nadzorovano njegovo izvajanje.
Pomembna vloga Hormuške ožine
Hormuška ožina je ena najpomembnejših svetovnih pomorskih poti za prevoz nafte in utekočinjenega zemeljskega plina. Dolgotrajno omejevanje plovbe in vojaški incidenti na tem območju so vplivali na svetovne dobavne poti ter povzročali velika nihanja cen energentov.
Morebitno trajno odprtje ožine bi zmanjšalo nevarnost novih motenj pri dobavi nafte, hkrati pa bi lahko ublažilo pritisk na cene goriv in inflacijo. Odziv energetskih trgov bo jasnejši ob začetku novega trgovalnega tedna, predvsem če bo dogovor potrdila tudi iranska stran.
V regiji ostaja velika negotovost
Trumpova odločitev je sledila tudi pogovorom s savdskim prestolonaslednikom Mohamedom bin Salmanom. Zalivske države so opozarjale, da bi novi ameriški napadi lahko sprožili iransko povračilno akcijo proti energetskim objektom in ameriškim vojaškim oporiščem v regiji.
Ameriško zunanje ministrstvo je zaradi nevarnosti nadaljnjega zaostrovanja izdalo varnostna opozorila za več držav Bližnjega vzhoda. Napovedani dogovor zato pomeni pomemben diplomatski premik, ne pa še potrjenega konca vojne. Ključno bo, ali bo Teheran sprejel ameriško razlago sporazuma in ali bo odprtje Hormuške ožine izvedeno brez novih pogojev.
