Skoraj šest milijonov begunskih otrok po svetu ne obiskuje šole, dodatno zmanjševanje humanitarne in razvojne pomoči pa ogroža tudi skromen napredek zadnjih let. Posebej velik prepad ostaja pri srednješolskem izobraževanju, medtem ko pomanjkanje denarja že sili humanitarne organizacije v zapiranje programov in zmanjševanje pomoči.
Najnovejše letno poročilo Agencije ZN za begunce (UNHCR) o izobraževanju kaže, da je bilo lani brez šolanja 5,8 milijona oziroma 44 odstotkov od približno 13,1 milijona šoloobveznih begunskih otrok. To pomeni, da je bil iz izobraževanja izključen skoraj vsak drugi otrok.
Osnovno šolo obiskujeta približno dve tretjini begunskih otrok, z odraščanjem pa se njihove možnosti močno zmanjšajo. V srednjo šolo je vključen le približno vsak tretji, številni pa šolanje prekinejo zaradi revščine, selitev, jezikovnih ovir, neurejenega pravnega položaja ali potrebe, da pomagajo preživljati družino.
Napredek pri visokem šolstvu ogrožajo rezi
Bolj spodbudni so podatki o izobraževanju po končani srednji šoli. Leta 2025 je bilo na univerze, visoke šole in v poklicne programe vključenih več kot 450.000 beguncev. Njihov delež se je z devetih odstotkov leto prej povečal na 11 odstotkov.
Kljub izboljšanju ostaja razlika v primerjavi z mladimi, ki niso begunci, zelo velika. UNHCR si je zastavil cilj, da bi bilo do leta 2030 v visokošolsko izobraževanje vključenih 15 odstotkov beguncev, vendar bi lahko krčenje mednarodne pomoči doseženi napredek hitro izničilo.
Visoki komisar ZN za begunce Barham Salih je ob objavi poročila opozoril, da izobraževanje beguncem ne prinaša le znanja, temveč tudi možnost samostojnega življenja. Salih ima tudi osebno begunsko izkušnjo: rodil se je v Iraku, z družino pobegnil v Iran, pozneje pa je študiral v Združenem kraljestvu.
“V času, ko je za humanitarno pomoč in razvojne projekte na voljo vse manj denarja, lahko zmanjševanje sredstev za izobraževanje izniči dosedanji napredek in priložnosti odvzame celotni generaciji mladih,” je opozoril.
UNHCR prejel manj kot tretjino potrebnega denarja
Težave z izobraževanjem so del precej širše finančne krize. UNHCR za dejavnosti v letu 2026 potrebuje približno 8,5 milijarde dolarjev, do konca julija pa je prejel le 32 odstotkov tega zneska. Manjka mu skoraj 5,8 milijarde dolarjev.
Razpoložljiva sredstva agencije so se med letoma 2024 in 2025 zmanjšala za 24 odstotkov, medtem ko število ljudi, ki potrebujejo zaščito in pomoč, ostaja blizu rekordnih ravni. Do konca leta naj bi bilo pod okriljem UNHCR približno 131 milijonov beguncev, notranje razseljenih oseb, prosilcev za azil in ljudi brez državljanstva.
Agencija je že zmanjšala število zaposlenih za približno tretjino, zaprla pisarne na 140 lokacijah ter opustila dejavnosti v 15 državah. Po njeni oceni bi lahko zaradi pomanjkanja denarja brez različnih oblik pomoči ostalo 8,3 milijona ljudi.
Posledice niso več zgolj napoved. V Južnem Sudanu družine zaradi zmanjšane pomoči že omejujejo obroke, prodajajo imetje, se zadolžujejo in otroke umikajo iz šol. Nekateri begunci razmišljajo celo o vrnitvi v Sudan, čeprav tam zaradi vojne še vedno ni zagotovljenih varnih razmer.
Šolanje pogosto nosijo najrevnejše države
Večino beguncev gostijo države z nizkimi ali srednjimi dohodki, ki imajo pogosto že same težave z zagotavljanjem učiteljev, šolskih prostorov in učnega gradiva. Po podatkih UNHCR takšne države gostijo približno dve tretjini vseh beguncev.
Če mednarodno financiranje še naprej upada, bodo morale države gostiteljice breme prevzemati same ali pa bodo otroci ostali zunaj učilnic. UNHCR zato opozarja, da izobraževanje ne sme postati prva žrtev proračunskih rezov: otrok, ki zaradi dolgotrajnega begunstva več let ne obiskuje šole, izgubljenega časa pogosto ne more več nadomestiti.
