Računsko sodišče je poslovanje Ministrstva za kulturo pri večletnih kulturnih razpisih ocenilo kot neučinkovito. Večino revidiranega obdobja je ministrstvo vodila Asta Vrečko, odzivno poročilo in odprava pomanjkljivosti pa zdaj čakata ministrico Janševe vlade Ignacijo Fridl Jarc.
Ministrstvo za kulturo je za večletne kulturne programe in projekte namenjalo vse več denarja, ob tem pa ni znalo zanesljivo pokazati, ali so milijoni evrov dejansko dosegli zastavljeni cilj.
Računsko sodišče je pregledalo delovanje ministrstva med letoma 2021 in 2025 ter zapisalo: “Računsko sodišče je podalo mnenje, da je bilo v obdobju od leta 2021 do leta 2025 poslovanje ministrstva pri zagotavljanju doseganja ciljev javnih razpisov za izbor večletnih kulturnih projektov in javnih kulturnih programov na področju umetnosti neučinkovito.”
Večino revidiranega obdobja, od junija 2022, je ministrstvo vodila Asta Vrečko. V njenem mandatu je potekala glavnina izvajanja in spremljanja razpisov za obdobje 2022–2025, ministrstvo pod njenim vodstvom pa je pripravilo tudi še obsežnejša razpisa za naslednje štiriletno obdobje.
Denarja vse več, merljivih rezultatov pa ni
Kot je navedlo Računsko sodišče, je bilo za programske in večletne projektne razpise v obdobju 2018–2021 na voljo 14,7 milijona evrov, v obdobju 2022–2025 že 20,8 milijona evrov, za leta 2026–2029 pa kar 29,4 milijona evrov.
Cilj razpisov je bil ves čas enak – povečati dostopnost do kakovostnih javnih kulturnih dobrin. Toda cilji po ugotovitvah revizorjev “niso bili določeni preverljivo”, ministrstvo pa zanje “ni določilo kazalnikov, ki bi mu omogočili spremljanje doseganja ciljev javnih razpisov”.
Računsko sodišče je ob tem ugotovilo, da ministrstvo “ni vzpostavilo primernih mehanizmov za naknadno evalvacijo doseganja ciljev javnih razpisov” in da “ni spremljalo doseganja ciljev javnih razpisov”.
Pomanjkljivo so bili opredeljeni tudi nekateri pogoji in kriteriji za izbor. Pri določanju ocene na podlagi istega kriterija so se lahko upoštevali različni dejavniki, zaradi česar ocenjevanje ni bilo dovolj jasno in enotno.
Pomanjkljiv nadzor nad poročili in izplačili
Težave so se pokazale tudi pri preverjanju poročil in porabe denarja. Računsko sodišče je med drugim izpostavilo, da finančne realizacije “ni možno spremljati na ravni pogodbe”, da sta se načrtovana in poročana struktura stroškov razlikovali ter da obrazci niso zagotavljali dovolj preglednega spremljanja izvedbe projektov.
Še resnejše so ugotovitve glede nadzora nad izvajalci. “Ministrstvo v vseh primerih v reviziji obravnavanih izvajalcev ni preverjalo, ali so pravočasno dostavljali zahtevana letna poročila in ali so bila popolna in vsebinsko ustrezna,” je navedlo Računsko sodišče.
Prav tako ministrstvo “v vseh primerih ni izkazalo izvedenih preveritev ustreznosti zahtevkov za izplačilo, ki so jih predložili izvajalci, in s tem namenske porabe sredstev”.
Revizorji sicer niso ugotovili, da bi bil denar nenamensko porabljen. Ugotovili pa so, da ministrstvo ni moglo v vseh primerih dokazati, da je opravilo potrebne preveritve namenske porabe javnega denarja.
Račun za pomanjkljivosti dobila nova ministrica
Asta Vrečko je ministrstvo vodila približno tri leta in pol od petih, ki jih zajema revizija. Poleg spremljanja pogodb za obdobje 2022–2025 je ministrstvo v njenem mandatu leta 2025 objavilo tudi nova razpisa za obdobje 2026–2029, pri katerih se je skupna vrednost povzpela na 29,4 milijona evrov.
Kljub občutnemu povečanju sredstev ministrstvo ni ugotavljalo, ali se je dostopnost do kakovostnih kulturnih dobrin dejansko izboljšala. Po opozorilu revizorjev bi bilo spremljanje učinkov potrebno, da bi ministrstvo lahko utemeljilo upravičenost sofinanciranja, določilo primeren obseg sredstev in upravičilo njihovo povečevanje.
Računsko sodišče je od Ministrstva za kulturo zahtevalo odzivno poročilo in mu podalo priporočila za izboljšanje poslovanja. Pojasnjevanje ugotovitev in odpravljanje pomanjkljivosti iz preteklega obdobja zdaj čakata Ignacijo Fridl Jarc, ministrico sedanje Janševe vlade.
