Slovenski bančni sistem je v prvih štirih mesecih leta 2026 posloval uspešno, čeprav je bil dobiček nižji kot v enakem obdobju lani. V Banki Slovenije ocenjujejo, da banke ohranjajo visoko odpornost, dobro kapitalsko in likvidnostno stanje ter stabilne obete, največja tveganja pa še naprej izvirajo iz razmer v mednarodnem okolju.
Ob tem se nadaljuje rast vlog gospodinjstev in kreditiranja, pri čemer je medletna rast posojil dosegla najvišjo raven po novembru 2022 in občutno presegla povprečje evrskega območja.
Gospodinjstva povečujejo prihranke, podjetja zmanjšujejo vloge
V Banki Slovenije ugotavljajo, da glavnina vlog nebančnega sektorja ostaja v obliki vlog na vpogled. Gospodinjstva so v prvih štirih mesecih leta ustvarjala solidne prilive, izjema je bil marec, ko so nekateri varčevalci del prihrankov namenili nakupu državne obveznice za državljane, ki jo je država letos izdala že tretje leto zapored.
Po drugi strani so se vloge nefinančnih družb do aprila zmanjšale, kar centralna banka označuje za običajen sezonski pojav. Kot pojasnjujejo, podjetja v tem obdobju odplačujejo posojila ter izplačujejo dividende in regres za letni dopust.
Kreditiranje raste precej hitreje od evropskega povprečja
Medletna rast posojil nebančnemu sektorju je dosegla 10,7 odstotka, kar je najvišja rast po novembru 2022 in občutno presega 3,7-odstotno evropsko povprečje.
V Banki Slovenije poudarjajo, da glavni motor rasti ostaja kreditiranje gospodinjstev. Povečal se je mesečni obseg novo odobrenih stanovanjskih in potrošniških posojil, k temu pa po njihovih navedbah pomembno prispevata visoka zaposlenost in realna rast plač.
Okrepila so se tudi posojila nefinančnim družbam, predvsem v zadnjih mesecih, k skupni rasti pa so pomembneje prispevala tudi posojila tujcem.
Kakovost bančnih naložb ostaja stabilna. Delež nedonosnih izpostavljenosti (NPE) znaša 1,6 odstotka, kar je primerljivo s stanjem ob koncu leta 2025 in brez večjih sprememb med posameznimi skupinami komitentov. Na centralni banki poudarjajo, da stabilen delež slabih posojil pri prebivalstvu odraža ugodne razmere na trgu dela in v povprečju dober finančni položaj gospodinjstev.
Dobiček nižji, solventnost in likvidnost ostajata trdni
Dobiček bank pred obdavčitvijo je v prvih štirih mesecih leta zaostal za lanskim rezultatom. Kot pojasnjuje Banka Slovenije, je razlog kombinacija nižjega neto dohodka ter povečanja neto oslabitev in rezervacij, ki so se v primerjavi z enakim obdobjem lani skoraj podvojile.
Kljub temu te še vedno predstavljajo razmeroma zmeren delež v bruto dohodku bank, donosnost kapitala pa ostaja dobra. Na centralni banki izpostavljajo tudi, da ostajata solventnost in likvidnost slovenskega bančnega sistema na visoki ravni.
Med glavnimi tveganji geopolitične razmere in kibernetski napadi
Banka Slovenije kot najbolj izraziti tveganji za finančno stabilnost še naprej ocenjuje makrofinančno in kibernetsko tveganje. Na prvo pomembno vplivajo geopolitične razmere, predvsem vojna na Bližnjem vzhodu, medtem ko se drugo povečuje zaradi hitrega razvoja naprednih modelov umetne inteligence, ki lahko po oceni centralne banke povečajo tveganje zlorab pri kibernetskih napadih.
“Odpornost bančnega sistema ostaja visoka s stabilnimi obeti,” poudarjajo v Banki Slovenije. Ob tem ocenjujejo, da slovenske banke kljub povečani negotovosti v mednarodnem okolju ostajajo v dobrem položaju za soočanje z morebitnimi prihodnjimi izzivi.
![Romana Tomc [Foto: www.RomanaTomc.si]](https://portal24.si/wp-content/uploads/2023/05/tomcromana2018-19-300x200.jpg)
