Ruski metalurški obrati, povezani z obrambno industrijo, so kljub sankcijam Evropske unije v letih 2023 in 2024 uvažali industrijsko opremo evropske izdelave, ki se uporablja pri proizvodnji komponent za rakete, vojaška letala in drugo oborožitev. Do Rusije je prihajala prek turškega podjetja Redwing Metal, katerega solastnik je nizozemski državljan, ugotavlja skupna preiskava medijev The Kyiv Independent, IrpiMedia in OCCRP.
Carinski podatki, ki so jih pridobili preiskovalni novinarji, kažejo, da je Redwing Metal v dveh letih dobavil približno pet milijonov ameriških dolarjev vredno opremo družbama Aluminum Metallurg Rus (AMR) in Stupino Metallurgical Company (SMK). Obe podjetji nadzoruje ruski poslovnež Nikolaj Timokhin, zet Igorja Zavjalova, dolgoletnega namestnika vodje državnega obrambnega konglomerata Rostec.
Milijonske dobave za tovarne, povezane z rusko vojsko
Po ugotovitvah preiskave Timokhinovi podjetji proizvajata kovinske zlitine za ruska obrambna podjetja, tudi za družbe znotraj skupine Rostec. Pri tem naj bi uporabljali stroje, ki so bili izdelani v državah Evropske unije in so v Rusijo prispeli kljub izvoznim omejitvam.
Med dobavljeno opremo so bile CNC stružnice, peči za toplotno obdelavo kovin, hidravlične stiskalnice in druga specializirana industrijska tehnologija italijanskih, nemških, španskih in čeških proizvajalcev. Strokovnjak za sankcije Alex Bashinsky je za preiskovalce ocenil, da ne gre za običajno industrijsko blago, temveč za opremo, ki predstavlja ključne proizvodne zmogljivosti sodobne metalurgije in lahko neposredno krepi rusko vojaško industrijo.
Po podatkih ukrajinske vojaške obveščevalne službe AMR izdeluje kovinske dele za lovske bombnike Su-34 in križarske rakete Kh-101. Prav rakete tega tipa so bile med vojno večkrat uporabljene v napadih na ukrajinska mesta, stanovanjske objekte in energetsko infrastrukturo. Ena izmed njih je po navedbah preiskave 14. maja zadela stanovanjsko stavbo v Kijevu, pri čemer je umrlo 24 civilistov.
Analiza finančnih dokumentov kaže še, da sta AMR in SMK od začetka ruske invazije dobavljala materiale več kot 40 proizvajalcem vojaške opreme, med drugim podjetjem, ki izdelujejo rakete Kh-59, sisteme zračne obrambe S-300 in S-400 ter vojaška letala. Timokhin ima poleg tega deleže v Vseruskem inštitutu za lahke zlitine in proizvajalcu tovornjakov KAMAZ, kjer je Rostec pomemben lastnik.
Shema obhajanja sankcij prek Turčije
Evropska pravila ruskim podjetjem prepovedujejo neposreden nakup takšne industrijske opreme, zato naj bi bila uporabljena mreža posrednikov v tretjih državah. Med njimi ima osrednjo vlogo turško podjetje Redwing Metal, ustanovljeno po začetku ruske invazije leta 2022.
Njegov solastnik Alexander Tattersall, nizozemski državljan s prebivališčem v Švici, je po navedbah preiskovalcev že vrsto let povezan s Timokhinovo metalurško skupino. Fotografije iz leta 2019 ga prikazujejo na praznovanju obletnice obrata AMR, pred tem pa je vodil distribucijsko mrežo AMR Trading s podružnicami v Švici, Nemčiji in Združenih državah Amerike.
Tattersall je v pisnem odgovoru potrdil, da je solastnik Redwing Metala, zanikal pa sodelovanje pri kakršnih koli shemah za izogibanje sankcijam. Dejal je, da ima omejeno znanje o poslovanju podjetja in da po njegovih informacijah Redwing Metal ni dobavljal sankcioniranega blaga v Rusijo.
Evropski proizvajalci zatrjujejo, da niso vedeli za končno destinacijo
Carinski dokumenti, ki jih navaja preiskava, vsebujejo tudi konkretne modele evropskih strojev, dobavljenih ruskim podjetjem. Med njimi so štiri CNC stružnice italijanskega proizvajalca MCM, dostavljene družbi SMK konec leta 2023.
MCM je potrdil prodajo opreme podjetju Redwing Metal, obenem pa poudaril, da pogodba izrecno prepoveduje ponovni izvoz v države ali subjekte, za katere veljajo mednarodne omejitve. Dodali so, da nimajo informacij o morebitnem izvozu teh strojev v Rusijo.
Drugi proizvajalci so navedli, da z Redwing Metalom niso poslovali neposredno oziroma niso vedeli, da bi njihovi izdelki lahko končali v Rusiji. Nemški Wolter meni, da je oprema lahko prišla do kupca prek različnih distributerjev ali veletrgovcev, medtem ko sta poljski Alwo in avstrijski Palfinger poudarila, da njunih izdelkov v Rusiji ne bi smelo biti.
Oprema ni bila namenjena le metalurgiji
Preiskovalci so odkrili tudi približno 1,3 milijona ameriških dolarjev vredne dobave evropske ladjedelniške opreme podjetju SMS, ki je del iste poslovne skupine kot AMR in SMK.
Po carinskih podatkih so bili v Rusijo izvoženi sidra, vitli, ventilatorji in sistemi za čiščenje odpadnih voda, namenjeni dvema ploviloma ruske mornarice v gradnji, med drugim ladji Mihail Kalašnikov.
Možne nove sankcije in kazenska odgovornost
Strokovnjaki za sankcije ocenjujejo, da bi lahko usmerjanje prepovedane opreme prek Turčije pomenilo obid sankcij Evropske unije. Evropska komisija je poudarila, da je preprečevanje takšnih praks ena njenih prednostnih nalog, izvajanje in kaznovanje morebitnih kršitev pa je v pristojnosti držav članic.
Če bi pristojni organi dokazali, da so podjetja ali posamezniki zavestno sodelovali pri dobavi prepovedanega blaga Rusiji, bi se lahko soočili z zamrznitvijo premoženja, dodatnimi sankcijami in kazenskimi postopki. Evropski proizvajalci bi bili po mnenju strokovnjakov odgovorni le, če bi bilo dokazano, da so vedeli za dejanskega končnega uporabnika oziroma za izvoz opreme v Rusijo.
