Primanjkljaj sektorja država je leta 2025 dosegel 1,812 milijarde evrov oziroma 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). V primerjavi z letom prej, ko je znašal 572 milijonov evrov oziroma 0,8 odstotka BDP, se je tako več kot potrojil. Bruto dolg države se je medtem povečal na 46,332 milijarde evrov.
Podatke je v okviru oktobrskega poročanja objavil Statistični urad Republike Slovenije, ki je obenem revidiral statistike temeljnih agregatov institucionalnega sektorja država za obdobje od leta 2022 dalje. Kot so pojasnili na SURS, so spremembe predvsem posledica vključitve posodobljenih podatkovnih virov.
Prihodki sektorja država so leta 2025 znašali 32,971 milijarde evrov in so bili za približno 2,23 milijarde evrov višji kot leto prej. Izdatki sektorja država pa so se povečali še izraziteje – za skoraj 3,47 milijarde evrov, na 34,783 milijarde evrov.
Prihodki so tako na letni ravni zrasli za približno 7,2 odstotka, izdatki pa za okoli 11,1 odstotka. Prav hitrejša rast porabe od rasti prihodkov je primanjkljaj povečala za 1,24 milijarde evrov.
Največji del primanjkljaja ustvarila centralna država
Skoraj ves primanjkljaj je nastal na ravni centralne države. Ta je leto 2025 končala s primanjkljajem v višini 1,729 milijarde evrov, medtem ko je leto prej znašal 442 milijonov evrov.
Lokalna država je ustvarila 104 milijone evrov primanjkljaja, skladi socialne varnosti pa so leto sklenili z 21 milijoni evrov presežka. Za obresti je država namenila 899 milijonov evrov, 26 milijonov več kot leta 2024.
Poslabšal se je tudi primarni saldo, ki ne vključuje izdatkov za obresti. Po presežku v višini 301 milijona evrov leta 2024 je država lani ustvarila 913 milijonov evrov primarnega primanjkljaja.
Delež dolga se je zmanjšal, znesek pa povečal
Bruto dolg države se je z 44,755 milijarde evrov ob koncu leta 2024 povečal na 46,332 milijarde evrov ob koncu leta 2025. Nominalno je bil torej višji za skoraj 1,58 milijarde evrov.
Delež dolga v BDP se je kljub temu zmanjšal s 66,3 na 65,1 odstotka. Gospodarstvo oziroma nominalni BDP je torej rasel hitreje od dolga, ne pa, da se je skupni znesek zadolženosti zmanjšal.
Največ dolga je bilo na ravni centralne države, in sicer 45,335 milijarde evrov. Dolg lokalne države je znašal 1,296 milijarde evrov.
Najnovejši podatki so pomembni tudi v luči prihodnjih proračunskih odločitev. Fiskalni svet je ob presoji interventnega zakona opozoril, da bi lahko predvideni ukrepi javnofinančni saldo leta 2027 neposredno poslabšali za približno 1,2 milijarde evrov oziroma 1,5 odstotka napovedanega BDP.
