Predsednik vlade Janez Janša je ob slovesnem odprtju celovito obnovljenega gradu Turjak poudaril, da obnova enemu najpomembnejših spomenikov slovenske kulturne in zgodovinske dediščine ne vrača le nekdanjega sijaja, temveč tudi novo življenje. Naložba je vredna več kot 13 milijonov evrov, od tega je bilo več kot 10 milijonov evrov zagotovljenih iz evropskih sredstev. Pomemben del govora je namenil tudi turjaški tragediji septembra 1943 ter pomenu resnice, pravičnosti, spomina in odpuščanja.
Janša se je slovesnosti ob odprtju gradu udeležil v četrtek. V govoru je Turjak opisal kot enega najimenitnejših gradov na Slovenskem in kot prostor, ki je skozi stoletja pomembno zaznamoval slovensko in širšo srednjeevropsko zgodovino.
“Danes vračamo življenje in nekdanji sijaj enemu najimenitnejših gradov na Slovenskem. Živemu spomeniku, ki že stoletja priča o bogati kulturni in zgodovinski dediščini našega prostora,” je dejal predsednik vlade. “Toda Turjak ni samo grad. Grad Turjak je kraj spomina.”
Po njegovih besedah je Turjak eden redkih krajev, kjer je mogoče med starimi zidovi skoraj neposredno občutiti, kako daleč v preteklost segajo korenine slovenske in evropske civilizacije.
Obnova vredna več kot 13 milijonov evrov
Začetki celovite obnove segajo v obdobje priprave slovenskega načrta za okrevanje in odpornost. Takrat je 14. slovenska vlada skupaj s tedanjim ministrom za kulturo Vaskom Simonitijem in tedanjo državno sekretarko, zdajšnjo ministrico za kulturo Ignacijo Fridl Jarc sprejela ključne odločitve za pripravo projekta in zagotovitev denarja.
Janša je izpostavil, da so bile te odločitve sprejete v času pandemije covida-19, ko je bila večina pozornosti države usmerjena v bolnišnice, gospodarstvo in reševanje življenj.
“Posebej pomembno je, da je bila ta odločitev sprejeta v času najhujše pandemije covida-19. Ko so bile oči države uprte v bolnišnice, gospodarstvo in reševanje življenj, je nekdo pogledal tudi desetletja naprej,” je poudaril. “Današnja obnova predstavlja eno največjih naložb v slovensko kulturno dediščino v zadnjih letih.”
Celotna vrednost obnove presega 13 milijonov evrov, pri čemer je bilo več kot 10 milijonov evrov pridobljenih iz evropskih virov.
Stoletna povezanost z rodbino Turjaških
Predsednik vlade je spomnil tudi na dolgo zgodovino gradu in njegovo povezanost z rodbino Auersperg oziroma Turjaškimi. Njeni člani so bili z gradom povezani od srednjega veka do druge svetovne vojne, njihova večstoletna vez z enim gradom pa je po Janševi oceni skoraj evropski fenomen.
“Zato danes ne obnavljamo samo gradu. Vračamo tudi dom zgodovinskemu spominu ene najpomembnejših rodbin, ki so zaznamovale ta prostor,” je dejal. Dodal je, da ga posebej veseli prisotnost potomcev rodbine Auersperg na slovesnosti.
Janša je poudaril, da Slovenci člane rodbine pogosto bolj poznajo po slovenskem imenu Turjaški kot po njihovem nemškem družinskem imenu Auersperg. To po njegovih besedah kaže, kako močno so bili povezani s slovenskim prostorom.
Med najbolj znanimi pripadniki rodbine je omenil Andreja Turjaškega, ki je leta 1593 vodil vojsko v bitki pri Sisku, in kranjskega deželnega glavarja Herberta Turjaškega, ki je padel v boju s Turki pri Budačkem.
“Njegovi zidovi pripovedujejo o nastajanju naše kulture, o obrambi evropskega prostora pred turškimi vpadi, o politični in vojaški zgodovini Kranjske ter o ljudeh in rodbinah, ki so s svojim delom in žrtvami oblikovali prostor, iz katerega je pozneje zrasla moderna slovenska država,” je dejal Janša.
Janša o turjaški tragediji in komunističnem nasilju
Pomemben del govora je predsednik vlade namenil dogodkom iz septembra 1943, ko so se v gradu pred partizanskimi silami branili pripadniki vaških straž. Po padcu Turjaka so bili številni zajeti branilci, ranjenci in ujetniki pobiti brez sojenja.
Janša je poudaril, da mora Slovenija odkrito spregovoriti tudi o teh poglavjih svoje zgodovine. Po njegovi oceni je odgovornost sedanjih generacij, da žrtvam komunističnega nasilja vrnejo dostojanstvo ter zavrnejo desetletja dolgo enačenje njihove obrambe doma in družin z izdajstvom.
“To je bistvo celotnega protikomunističnega odpora in posledično Turjaka. Zato je prav in pravično, da na tem mestu v imenu boja in žrtev vseh, ki so branili svoje ljubljene, svoj dom in očetnjavo, rečemo dogajanju, ki je sledilo, to, kar je v resnici bilo. Bilo je zlo,” je dejal.
Ob tem je poudaril, da zla ni mogoče premagati z maščevanjem, vendar tudi ne z molkom in pozabo.
“Premagajo ga lahko samo resnica, pravičnost in vladavina prava. Kajti nekaznovano zlo se vedno vrne, še močnejše,” je opozoril predsednik vlade.
V govoru je spomnil, da so partizanske sile grad več dni oblegale, branilcem pa pred predajo ponudile amnestijo. Po padcu gradu 19. septembra 1943 obljuba ni bila izpolnjena, sledili so poboji ujetnikov in ranjencev.
Po Janševih besedah so bili ti dogodki desetletja potisnjeni v molk, vendar resnice ni bilo mogoče dokončno utišati. Danes o tragediji govorijo pričevanja, dokumenti in vse številnejše knjige.
“Ne spominjamo se zato, da bi prenašali sovraštvo”
Janša je v govoru navedel tudi besede pisatelja Karla Mauserja, ki je bil med zajetimi vaškimi stražarji in je turjaško tragedijo preživel. Mauser je pozneje poudarjal, da odpoved maščevanju ne pomeni odpovedi pravici in spominu.
“To je dediščina, ki jo danes vračamo temu gradu. Ne dediščina sovraštva, pač pa dediščina spomina in tudi odpuščanja,” je dejal Janša. “Odpustiti ne pomeni zamolčati zločina, ga opravičiti ali zabrisati meje med dobrim in zlim.”
Soočenje s preteklostjo po njegovih besedah ne sme biti namenjeno prenašanju sovraštva iz roda v rod, temveč preprečevanju ponovitve zla.
“Ne spominjamo se zato, da bi iz roda v rod prenašali sovraštvo. Spominjamo se zato, da se zlo ne bi ponovilo,” je poudaril. “Da bi prihodnji rodovi vedeli, kam pripeljejo časi, ko pravo umolkne, ko resnico zamenja ideologija in ko človeško življenje izgubi svojo vrednost.”
Slovenija mora biti po njegovem prepričanju sposobna pogledati tudi v najtemnejša poglavja svoje preteklosti ter se iz njih učiti. Sprava namreč ne more temeljiti na pozabi, svoboda pa ni nekaj samoumevnega.
Turjak kot most med preteklostjo in prihodnostjo
Predsednik vlade je spomnil tudi na povojno usodo gradu. Turjak je bil med vojno uničen, po njej podržavljen, večstoletna povezava z rodbino Auersperg pa je bila prekinjena. Grad je dolga desetletja propadal, kar je Janša označil za odraz nekdanjega odnosa do slovenske kulturne dediščine.
“Turjak je preživel. Preživel je vojne, vpade, rušenje. Preživel je desetletja zanemarjanja in preživel je tudi desetletja molka,” je dejal. “Danes pa stoji pred nami obnovljen.”
Grad naj bi v prihodnje postal prostor, kjer bodo obiskovalci in mladi spoznavali zgodovino ter dobili iskrene odgovore o dogodkih, ki so ga zaznamovali. Janša je gradove označil za mostove med preteklostjo in prihodnostjo, Turjak pa naj bi povezoval zgodovino rodbine Auersperg, obrambo pred turškimi vpadi, kulturno izročilo in tragične dogodke druge svetovne vojne s prihodnjimi generacijami.
Ob odprtju je izrazil željo, da bi bila obnova Turjaka tudi spodbuda za obnovo drugih slovenskih gradov in kulturnih spomenikov.
“Naj bo začetek novega življenja Turjaka. Naj bo Turjak navdih za obnovo drugih slovenskih gradov in kulturnih spomenikov,” je dejal. “Naj Turjak živi. Naj govori. In naj prihodnjim rodovom pripoveduje zgodbo o tem, kdo smo bili, kdo smo in kdo želimo biti v prihodnje.”
Pred uradnim odprtjem se je predsednik vlade udeležil svete maše, ki jo je daroval ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik. Slovesnosti so se udeležili tudi ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc, minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević, minister za zdravje Tadej Ostrc, več državnih sekretarjev, nekdanji minister za kulturo Vasko Simoniti, poslanci in župani.
Poseben simbolni pomen je imela prisotnost potomcev rodbine Auersperg – Turjaških, ki so se z odprtjem obnovljenega gradu znova povezali s krajem, ki je bil stoletja dom njihove rodbine in ostaja neločljiv del njene zgodovine.
