Finska se je pridružila francoski pobudi za okrepitev evropskega jedrskega odvračanja, ki naj bi evropskim državam omogočila tesnejše sodelovanje pri zagotavljanju lastne varnosti. Helsinki ob tem poudarjajo, da pobuda ne nadomešča jedrskega odvračanja zveze Nato in da Finska v mirnem času na svojem ozemlju ne namerava namestiti jedrskega orožja.
Francoski predsednik Emmanuel Macron in finski predsednik Alexander Stubb sta v ponedeljek potrdila vključitev Finske v pobudo Forward Nuclear Deterrence Initiative. V njej po novem sodeluje deset evropskih držav, med njimi tudi druge nordijske članice Nata Norveška, Švedska in Danska.
Pobudo je Francija predstavila marca, potem ko so izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa znova odprle vprašanje dolgoročne ameriške varnostne zavezanosti Evropi. K razpravi o močnejši evropski obrambi je dodatno prispevala vojna v Ukrajini, poroča Reuters.
Odločitev o uporabi ostaja v rokah Macrona
Francoska pobuda predvideva skupne vojaške vaje, tesnejša posvetovanja in možnost kratkotrajne namestitve zmogljivosti, ki lahko nosijo jedrsko orožje, na ozemlju sodelujočih držav. Ne gre pa za prenos odločanja o francoskem jedrskem arzenalu na druge države.
Končna odločitev o morebitni uporabi francoskega jedrskega orožja ostaja izključno v pristojnosti francoskega predsednika. V tem se francoski model razlikuje od Natove skupine za jedrsko načrtovanje, v kateri zaveznice sodelujejo pri oblikovanju skupne jedrske politike zavezništva.
“Pobuda je predvsem namenjena krepitvi evropske varnosti. Povečuje odgovornost Evrope za lastno obrambo in pomaga preprečevati zaostrovanje razmer,” je ob vstopu Finske sporočil Stubb.
Finski obrambni minister Antti Häkkänen je odločitev označil za “naraven korak”, potem ko so se programu že pridružile druge nordijske države.
Finska ne želi jedrskega orožja na svojem ozemlju
Stubb je poudaril, da francoski program ne bo nadomestil Natovega jedrskega odvračanja, ki še naprej temelji predvsem na ameriških zmogljivostih. Finska prav tako ne načrtuje stalne namestitve jedrskega orožja na svojem ozemlju.
Vključitev države, ki si z Rusijo deli približno 1340 kilometrov dolgo mejo, ima kljub temu velik politični in varnostni pomen. Finska je po ruski invaziji na Ukrajino opustila dolgoletno vojaško neuvrščenost in leta 2023 postala članica Nata.
Od takrat krepi sodelovanje z nordijskimi in drugimi evropskimi zaveznicami. Varnostne skrbi na severu Evrope povečujejo tudi ruske dejavnosti na območju Baltika in Arktike. Portal24 je nedavno poročal, da je Nato med vajo prestregel ruske podmornice, ki so urile onesposabljanje ključnih podmorskih internetnih kablov.
Francoska pobuda tako pomeni še en korak k večji evropski odgovornosti za lastno obrambo, vendar jedrski dežnik ZDA in zveze Nato za sodelujoče države za zdaj ostaja osrednje varnostno jamstvo.
