Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je bilo med letoma 2022 in 2025 pri zagotavljanju podpore digitalizaciji izobraževanja neučinkovito, je ugotovilo računsko sodišče. Za 27 lastnih projektov in sodelovanje pri še desetih projektih drugih organizacij je bilo načrtovanih skoraj 84 milijonov evrov, do konca leta 2025 pa porabljenih skoraj 39 milijonov evrov.
Računsko sodišče je pregledalo poslovanje ministrstva v obdobju od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2025. Večji del revidiranega obdobja je zajemal mandat prejšnje vlade, ko so resor vodili Igor Papič, Darjo Felda in Vinko Logaj.
Ministrstvo je leta 2022 sprejelo Akcijski načrt digitalnega izobraževanja 2021–2027, ki je predvideval 150 izvedbenih ukrepov. Za spremljanje izvajanja je bil ustanovljen programski svet, ki pa se je v celotnem obdobju sestal samo na ustanovni seji.
“Skupna načrtovana vrednost teh projektov je znašala skoraj 84 milijonov evrov, pri čemer je do konca obdobja, na katero se nanaša revizija, porabilo skoraj 39 milijonov evrov,” je navedlo računsko sodišče.
Projekte je na ministrstvu izvajalo od 12 do 16 zaposlenih. V štirih letih se jih je zamenjalo 11, kar je po ugotovitvah revizorjev oteževalo učinkovito vodenje in spremljanje naložb.
Pet milijonov za prekinjeno usposabljanje učiteljev
Med najbolj izstopajočimi primeri je projekt izobraževanja in usposabljanja učiteljev s področja digitalnega izobraževanja. Zanj je bilo načrtovanih 17,5 milijona evrov, ministrstvo pa ga je zaradi pomanjkanja zanimanja prekinilo.
Za nedokončan projekt je bilo do prekinitve porabljenih skoraj pet milijonov evrov. Revizorji so ugotovili, da so podobna usposabljanja že potekala, ministrstvo pa pred začetkom novega projekta ni dovolj natančno preverilo potreb strokovnih delavcev.
Pomanjkljivosti so zaznali tudi pri projektu uvajanja informacijskih rešitev in elektronskih storitev za šolstvo. Ministrstvo ga je začelo leta 2022, šele tri leta pozneje pa opredelilo dejavnosti, ki naj bi jih rešitve podpirale, in njihovo predvideno število.
“Do takrat je v projekt vložilo že 800.000 evrov od načrtovanih 5,9 milijona evrov,” je zapisalo računsko sodišče. Pri izbiri rešitev ministrstvo po ugotovitvah revizorjev ni ustrezno upoštevalo potreb, ki so jih izrazili vzgojno-izobraževalni zavodi.
Vsebina projektov ni bila povezana s prenovo učnih programov
Za razvoj novih pristopov k poučevanju, učnih orodij in učnih scenarijev je bilo namenjenih 20 milijonov evrov. V 17 projektih so do konca leta 2025 porabili 14 milijonov evrov.
Projekti so potekali sočasno z obsežno prenovo programov predšolskega, osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja, ministrstvo pa ni zagotovilo, da bi bile vsebine, razvite v projektih, vključene v prenovljene programe.
Pri nekaterih projektih za izboljšanje znanja računalništva in informatike prav tako ni bilo jasno določeno, kaj naj bi se učenci učili, pri katerih predmetih in v katerem razredu.
Bolj konkretno so bili po oceni računskega sodišča zasnovani projekti komunikacijske in strojne infrastrukture. Ministrstvo je za posodobitev notranjih omrežij 663 zavodov načrtovalo okoli 30 milijonov evrov, optične povezave za 204 zavode ter več kot 7000 kompletov računalniške opreme za več kot 1000 zavodov. Za te namene je bilo do konca revidiranega obdobja porabljenih približno 12,5 milijona evrov.
Računsko sodišče je ministrstvu priporočilo, naj pred začetkom prihodnjih večjih naložb vzpostavi celovito metodologijo projektnega vodenja, jasno določi dokumentacijo in postopke ter sistematično preveri potrebe šol, učiteljev in učencev.
