Čedad oziroma Cividale del Friuli je od slovenske meje oddaljen le kratek čas vožnje, vendar ponuja dovolj znamenitosti za ves dan. Staro mestno jedro nad reko Nadižo združuje rimsko zgodovino, langobardsko dediščino, skrivnostne podzemne prostore in enega najbolj prepoznavnih mostov v Furlaniji – Julijski krajini.
Mesto so Rimljani poznali kot Forum Iulii, njegovo ustanovitev pa izročilo povezuje z Julijem Cezarjem. Iz rimskega imena mesta naj bi se pozneje razvilo tudi ime Furlanija oziroma Friuli.
Najpomembnejše obdobje v zgodovini Čedada se je začelo leta 568, ko so Langobardi vdrli v Italijo. Mesto je postalo središče njihovega prvega vojvodstva na italijanskih tleh, za seboj pa so pustili dediščino, zaradi katere je Čedad danes uvrščen na Unescov seznam svetovne dediščine.
Hudičev most je najlepši uvod v mesto
Najprepoznavnejša veduta Čedada se odpira s Hudičevega mostu, ki se visoko nad skalnato strugo Nadiže pne med starim mestnim jedrom in nasprotnim bregom.
Z mostom je povezana legenda, po kateri naj bi ga zaradi zahtevne gradnje domačinom pomagal postaviti hudič. V zameno je zahteval dušo prvega bitja, ki bi prečkalo most. Prebivalci naj bi ga ukanili tako, da so čezenj najprej poslali žival.
Ne glede na legendo je most najboljša začetna točka za sprehod. Pogled proti zelenomodri reki in hišam, postavljenim nad skalnim robom, je posebno slikovit jeseni, ko se drevesa ob soteski obarvajo.
Do struge reke vodi tudi pot iz mestnega jedra. Po dežju so lahko stopnice in skale spolzke, zato se je bolje držati urejenih poti in poskrbeti za primerno obutev.
Langobardski tempelj je največji mestni zaklad
Glavna zgodovinska znamenitost je Langobardski tempelj oziroma Tempietto Longobardo v nekdanjem samostanu Santa Maria in Valle. Majhna zgodnjesrednjeveška stavba slovi po bogatem okrasju, reliefih in freskah ter velja za enega najpomembnejših ohranjenih primerov langobardske umetnosti.
Tempelj in območje nekdanjega škofovskega kompleksa sta del Unescovega območja “Langobardi v Italiji: kraji moči”, ki povezuje sedem skupin spomenikov iz obdobja med letoma 568 in 774. Unesco jih opisuje kot pričevanje kulture, ki je povezala rimsko izročilo, krščanstvo, bizantinske vplive in langobardsko dediščino.
Za boljše razumevanje mesta je vreden obiska tudi Nacionalni arheološki muzej, kjer hranijo predmete iz rimskega in langobardskega obdobja, med njimi najdbe iz starih grobišč. V Krščanskem muzeju ob stolnici pa je mogoče videti cerkvene umetnine in zakladnico.
Pod mestom ostaja uganka
Med bolj nenavadnimi znamenitostmi je Keltski hipogej, sistem prostorov, vklesanih v skalo pod mestom. Njegov prvotni namen še vedno ni povsem pojasnjen. Razlage segajo od starodavnega grobišča in obrednega prostora do poznejšega zapora.
Uradna turistična stran Furlanije – Julijske krajine hipogej uvršča med pomembne postanke skupaj z Langobardskim templjem, arheološkim muzejem, stolnico in Hudičevim mostom.
Ker je dostop lahko omejen in se urniki spreminjajo, je treba možnost ogleda preveriti pred prihodom. Enako velja za muzeje, ki imajo zunaj glavne sezone lahko krajši odpiralni čas ali opoldanski premor.
Dovolj majhen za sproščen enodnevni izlet
Čedad ni mesto, pri katerem bi potrebovali zapleten načrt. Večina znamenitosti je dosegljiva peš, med njimi pa se vrstijo ozke ulice, manjši trgi, kavarne in gostilne.
Za celovit obisk je smiselno predvideti vsaj štiri ali pet ur. Če se želimo zadržati le na Hudičevem mostu, v starem jedru in pri kosilu, zadostuje pol dneva. Z obiskom Langobardskega templja in muzejev pa Čedad brez težav zapolni celodnevni izlet.
Jeseni pride prav dežnik, toda mesto je uporabno tudi v manj lepem vremenu. Muzeji, cerkve in lokali ponujajo dovolj zavetja, reka Nadiža in kamnite ulice pa imajo prav v oblačnem dnevu nekoliko skrivnostnejši značaj.
