Evropska kriza ni zgolj gospodarska, politična ali varnostna, temveč predvsem civilizacijska, je v pogovoru za francoski geopolitični portal Le Diplomate opozoril slovenski profesor in avtor Boštjan Marko Turk. Evropa je po njegovem mnenju postopoma opustila kulturne in duhovne temelje, na katerih je bila zgrajena, svojo moč pa lahko obnovi le s ponovnim ovrednotenjem zgodovinske dediščine, družine, naroda, odgovornosti in skupnega dobrega.
Boštjan Marko Turk je v obsežnem intervjuju predstavil glavne teze svoje knjige Vojna v imenu miru, v kateri obravnava intelektualne in duhovne vzroke krize sodobnega Zahoda. Dotaknil se je zapuščine Marxa in Freuda, kulturne revolucije leta 1968, potrošniške družbe, slabitve avtoritete ter razlik med Zahodno in Srednjo Evropo.
Na vprašanje o pomenu navidezno protislovnega naslova knjige je Turk odgovoril, da evropski voditelji že desetletja zatrjujejo, da gradijo mirnejšo, svobodnejšo in bolj vključujočo družbo, rezultati pa so pogosto nasprotni: družbena razdrobljenost, kriza identitete, slabitev avtoritete in vrnitev vojne na evropsko celino.
“Trdimo, da branimo mir, medtem ko uničujemo kulturne in duhovne pogoje, ki omogočajo njegovo ohranitev,” je poudaril. Po njegovih besedah je sodobna Evropa postala civilizacija, ki še vedno razglaša določene vrednote, čeprav je njihove temelje postopoma opustila.
Od kulturne revolucije do potrošniške družbe
Ko so ga vprašali o vplivu Marxa in Freuda, je Boštjan Marko Turk opozoril, da sta oba pripomogla k spremembi zahodnega razumevanja človeka. Marx ga je v veliki meri opredelil kot produkt materialnih in družbenih razmer, Freud pa je v ospredje postavil nezavedne nagone.
Turk je ob tem izpostavil navidezno nepričakovano povezavo med marksizmom in potrošniškim kapitalizmom. Čeprav naj bi šlo za nasprotujoča si sistema, sta oba prispevala k slabitvi tradicionalnih struktur, kot so družina, vera, narod in avtoriteta. Marksizem je posameznika osvobajal zgodovinskih in družbenih vezi, potrošništvo pa omejitev pri zadovoljevanju želja.
Posebno prelomnico po njegovem mnenju predstavlja leto 1968. Na vprašanje o dediščini takratne kulturne revolucije je odgovoril, da je ta korenito spremenila razumevanje svobode. Svoboda, ki je bila nekoč povezana z odgovornostjo, razumom in moralnim redom, se je začela enačiti z odpravljanjem vseh omejitev.
“Toda svoboda, ki zavrača vse omejitve, sčasoma izgubi svoj pomen,” je opozoril. Posameznik, osvobojen moralnih omejitev, je po njegovih besedah obenem postal idealen potrošnik. Vokizem je označil za novo stopnjo iste kulturne revolucije, ki lahko kljub sklicevanju na svobodo privede do novih oblik ideološkega konformizma.
Evropa ne more obstajati proti svojim narodom
Boštjan Marko Turk je spregovoril tudi o razkoraku med Zahodno in Srednjo Evropo. Poudaril je, da je ta najprej zgodovinski in civilizacijski, šele nato političen. Zahodne povojne generacije so mir, blaginjo in demokracijo začele dojemati kot skoraj samoumevne, narodi Srednje Evrope pa so neposredno izkusili komunistične režime in njihove poskuse slabitve vere, družine in nacionalne identitete.
Zato nacionalna suverenost za Poljake, Madžare, Čehe ali Slovake ni abstrakten politični pojem, temveč težko priborjena zgodovinska pridobitev, je pojasnil. Višegrajska skupina po njegovem predstavlja drugačno pojmovanje Evrope – ne kot upravnega prostora, ki presega narode, temveč kot skupnosti ljudstev z lastno zgodovino, jezikom in identiteto.
“Evropa ne more trajnostno obstajati proti narodom, ki jo sestavljajo. Evropska enotnost ne sme pomeniti izbrisa nacionalnih identitet,” je poudaril.
Šibkost Zahoda in vojna v Ukrajini
Na vprašanje, ali vojna v Ukrajini pomeni konec evropskega modela, nastalega po hladni vojni, je Turk odgovoril, da vojna ni vzrok evropske krize, temveč ena njenih najdramatičnejših posledic. Zahod je po njegovi oceni z izgubljanjem notranje kohezije postal politično šibkejši in zato bolj izpostavljen ambicijam zunanjih sil.
Za rusko agresijo je po njegovih besedah odgovoren Vladimir Putin, Kremelj pa je skušal izkoristiti šibkost Zahoda. Turk je potegnil tudi vzporednico med Putinom in Slobodanom Miloševićem, saj gre po njegovi presoji v obeh primerih za poskus nasilne obnove nekdanjega imperialnega prostora.
“Evropa si ne bo povrnila moči zgolj s povečanjem vojaških izdatkov. Najprej mora ponovno odkriti duhovne, kulturne in politične temelje, zaradi katerih je postala civilizacija, sposobna braniti se,” je opozoril.
Ob vprašanju, kako obnoviti avtoriteto, ne da bi se Evropa vrnila v preteklost, je pojasnil, da obnova avtoritete ne pomeni obnavljanja avtoritarizma. Prava avtoriteta po njegovih besedah temelji na legitimnosti, sposobnosti, odgovornosti in služenju skupnemu dobremu.
Prihodnost Evrope zato vidi v duhovni, kulturni in politični obnovi. Ta naj bi vključevala spoštovanje nacionalne suverenosti, načelo subsidiarnosti, prenos evropske kulturne dediščine in ponovno ovrednotenje družine ter odgovornosti.
Kljub ostri kritiki je Turk poudaril, da ni pesimist. Evropska zgodovina po njegovih besedah kaže, da lahko obdobja globoke krize postanejo izhodišče novega rojstva.
“Evropa se ne bo prerodila zgolj takrat, ko bo bogatejša, močnejša ali bolje vodena. Prerodila se bo, ko bo ponovno odkrila, zakaj obstaja,” je sklenil Boštjan Marko Turk.
