Planinske koče po Sloveniji so tudi letos zelo dobro obiskane, sezono pa zlasti v visokogorju zaznamuje hudo pomanjkanje vode. Ponekod so razmere že kritične, oskrbniki obiskovalce prosijo za varčevanje in več razumevanja. V kočah velja tudi spremenjen hišni red, po katerem uživanje zgolj lastne hrane in pijače ni zaželeno.
Ključna težava letošnje sezone je oskrba z vodo, je za STA pojasnil strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije (PZS) Dušan Prašnikar. Posebej zahtevne so razmere v visokogorskih kočah, ki so odvisne predvsem od padavin in zbiranja deževnice.
PZS obiskovalce poziva, naj z vodo ravnajo skrajno varčno. V nekaterih kočah je njena uporaba močno omejena, ponekod pa iz pip v umivalnicah sploh ne teče.
“Priporočamo, da imajo gostje koč s seboj čistilne robčke in razkužilne tekočine,” je dejal Prašnikar. Na PZS upajo, da bodo napovedane padavine vendarle napolnile vsaj del rezervoarjev.
Na Kamniškem sedlu manj vode, obiskovalcev pa več
V Kamniški koči na Kamniškem sedlu, ki stoji na 1864 metrih nadmorske višine, letos beležijo večji obisk kot lani, vode pa imajo manj. Za potrebe koče zbirajo deževnico, ki gre skozi sistem filtracije in je tudi uradno preverjena. Uporabljajo jo za kuhanje in sanitarije, ni pa primerna za pitje.
“Imamo težave z vodo, varčujemo v vseh pogledih. A ljudje kažejo malo razumevanja za to, da vode ni, čeprav letos tudi v dolinah ni dovolj vode in je povsod suša,” je povedal oskrbnik koče Iztok Kolenc.
Tuširanje je bilo mogoče le kratek čas na začetku sezone. Trenutno vodo zagotavljajo za sanitarije, za dnevne obiskovalce pa je pri umivalnikih ni dovolj.
V koči beležijo več dnevnih obiskovalcev in nočitev kot lani. Med tujci prevladujejo Hrvati in Čehi, veliko je tudi Američanov, Nemcev in Avstrijcev.
Vse večjo težavo predstavljajo smeti. Številni obiskovalci še vedno ne upoštevajo pravila, da morajo odpadke, ki jih prinesejo v gore, odnesti nazaj v dolino.
“Kar zadeva smeti, je čedalje slabše,” je opozoril Kolenc. Osebje mora redno pobirati odpadke okoli koče, da jih veter ne raznaša po okolici.
Na Kredarici uvedli papirnate krožnike
Težave z vodo imajo vsako poletje tudi v Triglavskem domu na Kredarici, ki na 2515 metrih velja za najvišje ležečo planinsko kočo v Sloveniji. Da bi zmanjšali porabo vode za pomivanje, so letos uvedli papirnate krožnike.
Za obiskovalce trenutno ni na voljo vode v sanitarijah, deževnico, ki jo uporabljajo za kuhanje, pa prekuhavajo.
Papirnati krožniki sicer pomenijo nekoliko več odpadkov za odvoz v dolino, še večjo težavo pa predstavljajo smeti, ki jih za seboj puščajo obiskovalci.
“Vsako leto je količina smeti, ki jih moramo odpeljati v dolino, večja. Obiskovalci puščajo vse vrste smeti,” so opozorili v Triglavskem domu.
Število postelj so na Kredarici v zadnjih letih zmanjšali na največ 200. Del zmogljivosti je začasno izgubljen zaradi obnov, nekaj postelj pa je rezerviranih za gorske vodnike in delavce, ki obnavljajo meteorološko postajo.
Tudi v Domu Planika pod Triglavom voda za umivanje ni na voljo. Obiskovalci imajo na razpolago razkužila in druga sredstva za higieno, v koči pa lahko kupijo ustekleničeno vodo. Urejena so tudi suha zunanja stranišča, ki ne potrebujejo vode.
“Glede porabe vode za pripravo hrane v kuhinji z veliko varčnostjo še obvladujemo trenutno stanje. Vsi zaposleni v koči razumejo resno situacijo z vodo, ker imamo izključno samo kapnico,” je v imenu Planinskega društva Gorje pojasnila Marica Okršlar.
V Planiki so do 15. avgusta našteli 4586 nočitev, kar je več kot v enakem obdobju lani.
Lastna hrana ni prepovedana, a uživanje zgolj te ni zaželeno
Od letos v planinskih kočah velja nekoliko spremenjen hišni red. Ta določa, da uživanje zgolj lastne hrane in pijače v kočah ni zaželeno.
“Ne glede na to, da so planinske koče zavetišča, je bilo v preteklih letih precej slabe volje oskrbnikov, da so nekateri posamezniki ali skupine v planinski koči uživale lastno hrano in celo puščale smeti za seboj,” je pojasnil Prašnikar.
Na PZS poudarjajo, da sta obnova in vzdrževanje koč izredno zahtevna in draga. Naročilo hrane ali pijače zato ni zgolj plačilo za postrežbo, ampak tudi neposredna podpora nadaljnjemu delovanju koče.
V registru PZS je 159 planinskih koč, 17 bivakov in eno planinsko učno središče, skupaj torej 177 planinskih objektov. Večina koč je v lasti in upravljanju planinskih društev, nekaj pa jih imajo občine ali zasebniki.
Obisk planinskih koč, razen v času epidemije, narašča že od leta 2015. Lani je v nastanitveni kategoriji planinskih koč prespalo približno 155.000 ljudi, leta 2022 okoli 129.000, leta 2015 pa 93.000. Število domačih gostov je razmeroma stabilno, saj ustvarijo okoli 60.000 nočitev na leto, večino preostalih pa tuji obiskovalci.
Rast obiska koč je del širšega pritiska na slovensko visokogorje. Na Portal24 smo nedavno poročali, da zaradi vse večje gneče, erozije, onesnaževanja in prometnih težav v Triglavskem narodnem parku razmišljajo tudi o novih omejitvah obiska.
