Slovenija bo med 10. in 13. septembrom z nizom dogodkov gostila prvo obeležitev Unescovega mednarodnega dne jam in krasa na svetu. Novi mednarodni dan bomo po novem zaznamovali vsako leto 13. septembra, osrednja slovesnost prvega praznovanja pa bo v soboto v Postojnski jami.
Razglasitev mednarodnega dne poudarja pomembno vlogo Slovenije v svetovnem krasoslovju, speleologiji in varovanju kraške dediščine. Kot so predstavili na novinarski konferenci v Postojni, je pobudo zanj dala Mednarodna speleološka zveza (UIS).
Ko je leta 2022 predsedovanje zvezi prevzela Nadja Zupan Hajna, nekdanja predsednica UIS in znanstvena svetnica Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, je uresničitev pobude uvrstila med ključne cilje svojega mandata.
V okviru zveze je vodila pripravo predloga in strokovnih utemeljitev ter pridobivanje široke mednarodne podpore. Pobudo je nato formalno prevzela Slovenija in jo v sodelovanju s Slovensko nacionalno komisijo za Unesco, pristojnim ministrstvom ter stalno slovensko delegacijo pri Unescu v Parizu vodila skozi postopke do razglasitve na Generalni konferenci Unesca leta 2025, poroča STA.
“Mednarodni dan ni cilj, ampak začetek. Je priložnost, da se večje zavedanje o kraškem svetu spremeni v večje razumevanje, odgovornost in njegovo varovanje. Želim si, da bi ljudje kras najprej opazili, se ga zavedali, potem razumeli in ga zato tudi bolje varovali,” je poudarila Zupan Hajna.
Od kraške vode je odvisna več kot milijarda ljudi
Znanstveni svetnik Inštituta za raziskovanje krasa Franci Gabrovšek je predstavil neposredno povezavo med raziskovanjem krasa in vsakdanjim življenjem ljudi. Od kraške vode je po njegovih navedbah odvisna več kot milijarda ljudi.
Kraški sistemi so pomembni tudi za biotsko raznovrstnost ter razumevanje podnebnih sprememb in zgodovine Zemlje. Ker so posebej občutljivi za onesnaženje in druge človekove vplive, sta njihovo raziskovanje in spremljanje ključna za učinkovito varovanje.
Pomen raziskovanja in odgovornega upravljanja krasa potrjujejo tudi izkušnje Škocjanskih jam. Te so že od leta 1986 vpisane na Unescov seznam svetovne dediščine in predstavljajo enega najpomembnejših primerov kraške dediščine v svetovnem merilu.
Slovenija je domovina Klasičnega krasa in ena od zibelk svetovnega krasoslovja, območje Postojne pa ima večstoletno tradicijo raziskovanja kraških pojavov, so poudarili sodelujoči na konferenci.
To tradicijo že skoraj 80 let nadaljuje Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Njegova predstojnica Nataša Ravbar je poudarila, da je inštitut pobudo od začetka strokovno in institucionalno podpiral. Razglasitev mednarodnega dne po njenih besedah dodatno potrjuje posebno mesto Klasičnega krasa, Postojne in slovenskega krasoslovja v svetu.
Osrednja slovesnost v Postojnski jami
V okviru prvega praznovanja bo med 10. in 13. septembrom v Postojni potekala mednarodna znanstvena konferenca z naslovom Raziskujmo, razumimo in varujmo: k trajnostnemu upravljanju jam in krasa.
V ospredju bodo trajnostno upravljanje jam in krasa ter pomen raziskovanja, izobraževanja in varovanja za trajnostni razvoj.
Dogodki potekajo pod častnim pokroviteljstvom predsednice republike Nataše Pirc Musar in pokroviteljstvom Unesca ter s podporo Slovenske nacionalne komisije za Unesco.
Med soorganizatorji so Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Mednarodna speleološka zveza, Postojnska jama, Park Škocjanske jame, občini Postojna in Pivka ter Jamarska zveza Slovenije.
Vrhunec praznovanja bo osrednja slovesnost v soboto, 12. septembra, v Postojnski jami. Združila bo znanstveno in strokovno javnost, jamarsko in speleološko skupnost, odločevalce, predstavnike Unesca, člane diplomatskega zbora ter druge domače in tuje goste.
