Raziskovalci Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) so uspešno preizkusili pasivni akustični monitoring, sodoben in neinvaziven način spremljanja sov ter drugih varstveno pomembnih ptic. Metoda se je na planoti Dobrovlje izkazala za učinkovitejšo od klasičnih popisov in bi lahko v prihodnje postala pomemben del monitoringa ogroženih vrst v Sloveniji.
Metoda pasivnega akustičnega monitoringa (PAM) temelji na uporabi avtonomnih snemalnikov zvoka, ki jih raziskovalci namestijo v naravno okolje in tam pustijo delovati dlje časa, poroča STA. Nato snemalnike poberejo, pregledajo posnetke in na njih prepoznavajo oglašanje posameznih živalskih vrst.
Prepoznaven klic živali, denimo ptice, predstavlja trajen dokaz o prisotnosti vrste, raziskovalci pa imajo ob tem tudi natančne podatke o kraju in času oglašanja, so pojasnili na NIB.
V tujini je metoda že dobro uveljavljena pri spremljanju ptic, dvoživk in sesalcev, ponekod pa je vključena tudi v državne programe spremljanja ogroženih vrst. Njen potencial so prepoznali tudi na oddelku za raziskave organizmov in ekosistemov NIB, kjer jo razvijajo za spremljanje ptic varstvenega pomena, vključenih v omrežje Natura 2000.
Na posnetkih odkrili pet vrst sov
Prednosti metode so raziskovalci podrobneje predstavili v študiji sov na zakraseli gozdnati planoti Dobrovlje, ki so jo objavili v znanstveni reviji Natura Sloveniae.
“Z analizo zvočnih posnetkov smo potrdili prisotnost lesne sove, kozače, malega skovika in koconogega čuka, nenadejano pa na eni lokaciji tudi zelo ‘pevsko razpoloženega’ samca velike uharice, vrste, ki je na obronkih Dobrovelj slabo poznana,” so navedli raziskovalci.
V okviru projekta LIFE IP, namenjenega razvoju in uvajanju inovativnih metod monitoringa, so na podlagi rezultatov pripravili protokole za spremljanje nekaterih varstveno pomembnih vrst ptic na državni ravni.
Pri podhujki, kozači, koconogem čuku in malem muharju se je pasivni akustični monitoring izkazal za učinkovitejšega od klasičnih popisnih metod. Raziskovalci zato pričakujejo, da bi lahko v prihodnje postal osnova za spremljanje teh vrst.
Med glavnimi prednostmi metode sta njena neinvazivnost in možnost hkratnega spremljanja večjega območja. Klasični popisi zahtevajo navzočnost izkušenega poznavalca, zato so časovno in finančno zahtevnejši, človekova prisotnost pa lahko zmoti predvsem plašnejše živali.
Snemalniki so skoraj neopazni, cenovno dostopni in dovolj trpežni, da jih je mogoče v naravi hkrati namestiti več deset ali celo več sto. Snemajo lahko teden dni ali dlje, s čimer raziskovalcem zagotovijo bistveno več podatkov kot posamezen terenski obisk.
Izziv ostaja pregledovanje posnetkov
Metoda ima tudi omejitve. Zazna lahko le živali, ki se prepoznavno oglašajo, velika količina posnetkov pa zahteva precej prostora za shranjevanje ter veliko časa za pregled in analizo. Ker gre za posredno zaznavanje organizmov, je lahko zahtevnejša tudi razlaga rezultatov.
Raziskovalci zato že preizkušajo samodejne algoritme za prepoznavanje živalskega oglašanja, ki bi lahko močno poenostavili pregledovanje obsežnih zbirk posnetkov. O možnostih uporabe strojnega učenja pri analizi ptičjega oglašanja smo na Portal24 nedavno pisali ob raziskavi 116.000 ptičjih pesmi.
Študija po navedbah NIB pomeni nov korak pri uvajanju sodobnih pristopov za spremljanje ogroženih živalskih vrst v Sloveniji, hkrati pa potrjuje pomen Dobrovelj kot življenjskega prostora za sove.
