Pripadniki Slovenske vojske, ki delujejo v okviru večnacionalne bojne skupine zveze Nato na Slovaškem, poudarjajo, da aktivno prispevajo h krepitvi kolektivne obrambe vzhodnega krila zavezništva in utrjujejo njegovo odvračalno držo. Ob zaostrenih geopolitičnih razmerah zagotavljajo, da so pripravljeni odločno odgovoriti na morebitne grožnje varnosti članic.
V zadnjem desetletju je Nato občutno okrepil obrambne zmogljivosti na svojem vzhodnem krilu. Povod za to sta bila ruska nezakonita priključitev ukrajinskega polotoka Krim in invazija na Ukrajino, ki je korenito spremenila varnostno okolje v Evropi. Države članice se vse pogosteje soočajo s kršitvami zračnega prostora, kibernetskimi napadi in sabotažami.
Devet večnacionalnih bojnih skupin na vzhodnem krilu
Del prizadevanj zavezništva za krepitev obrambne in odvračalne drže predstavljajo Natove prednje kopenske sile (FLF), v okviru katerih trenutno na vzhodnem krilu deluje devet večnacionalnih bojnih skupin.
Nameščene so v baltskih državah, na Poljskem, Madžarskem, Slovaškem, v Romuniji, Bolgariji in na Finskem, kjer je bojna skupina uradno začela delovati prejšnji teden. Njihova velikost in sestava se razlikujeta glede na geografske značilnosti in varnostne izzive posameznega območja.
Slovenska vojska sodeluje v dveh od devetih bojnih skupin, in sicer v Latviji in na Slovaškem. V Latviji deluje okoli 70 slovenskih vojakov, na Slovaškem pa 109.
V Natovi misiji na Slovaškem poleg gostiteljice in Slovenije sodelujejo še Češka, Portugalska, Romunija in Španija, ki je tudi vodilna država bojne skupine. Skupno v kraju Lešť deluje približno 1200 vojakov.
Mobilnost in sodelovanje z zavezniki
Slovenskemu kontingentu poveljuje major Matej Arbeiter, ki je v pogovoru z novinarji poudaril, da je prisotnost zavezniških sil na vzhodnem krilu Nata izjemno pomembna, saj krepi odvračalno držo proti morebitnim nasprotnikom. Dodal je, da Slovenska vojska z delovanjem v Natovih operacijah aktivno prispeva k skupni varnosti in utrjevanju mednarodnega sodelovanja.
Sodelovanje z drugimi državami je označil za pomemben doprinos slovenskim silam ter ocenil, da je pripravljenost slovenskega kontingenta in celotne bojne skupine za odzivanje na morebitne krize na zelo visoki ravni.
Glavnino slovenskega kontingenta predstavlja lahka motorizirana pehotna četa, katere ključna prednost je mobilnost. Arbeiter je pri tem posebej izpostavil oklepna vozila Svarun.
“Ta so dejansko znotraj bojne skupine ena najbolj mobilnih vozil, zato smo tudi v vseh vajah, na vseh usposabljanjih sile za odločilno delovanje,” je dejal.
Brezpilotni sistemi prinašajo nove izkušnje
Na vojaškem vadišču v Leštu je ta teden potekal peti Natov pilotni projekt, namenjen preizkušanju in vključevanju novih vojaških tehnologij v realne taktične scenarije ter preverjanju njihove uporabnosti za enote na vzhodnem krilu zavezništva.
Projekt so vodili španski vojaki, ki so preizkušali predvsem uporabo različnih brezpilotnih sistemov. Kot je pojasnil Arbeiter, je pri usposabljanju v določeni meri sodelovala tudi Slovenska vojska.
“Glede na to, da nimamo svojih zmogljivosti, trenutno dobimo na določenih vajah pridodane španske enote, ki upravljajo z droni in roboti. Dodani so naši četi in nam prenašajo informacije. Za Slovensko vojsko to pomeni velik doprinos predvsem za pridobitev izkušenj,” je poudaril.
Po njegovih besedah so brezpilotni sistemi sodobno bojevanje spremenili v celotnem spektru – od načrtovanja do uporabe na bojišču. Nove tehnike, taktike in postopke je v veliki meri prinesla vojna v Ukrajini.
“Slovenska vojska tako kot vsaka vojska sledi temu razvoju na vseh področjih,” je zagotovil.
Ob tem je poudaril, da kljub vse večji vlogi brezpilotnih sistemov človeškega dejavnika na bojišču ni mogoče nadomestiti. Dodal je tudi, da se osebno ne boji, da bi ga v prihodnje nadomestili stroji ali umetna inteligenca.
Kot poroča STA, Slovenska vojska v okviru Natovih prednjih kopenskih sil nadaljuje sodelovanje pri krepitvi kolektivne obrambe in odvračalne drže zavezništva na vzhodnem krilu.
