Ekonomist Matej Lahovnik podpira pogojevanje denarne socialne pomoči z družbenokoristnim delom za ljudi, ki so sposobni delati in nimajo zdravstvenih, družinskih ali drugih objektivnih ovir. “Zadeva izključno tiste, ki zmorejo,” je poudaril v komentarju za Slovenske novice.
Lahovnik se je odzval na razpis posvetovalnega referenduma, na katerem bodo državljani odločali, ali naj se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe brez objektivnih ovir pogojuje z aktivnim opravljanjem družbenokoristnega dela.
Predlagana ureditev po njegovih besedah ne bi zadevala bolnih, invalidov, starejših in ljudi, ki se zaradi družinskih okoliščin ne morejo vključiti na trg dela. Nanašala bi se izključno na osebe, ki so sposobne delati, vendar se zaposlitvi ali drugim oblikam aktivacije izogibajo.
Več kot 43.000 brezposelnih, delavcev pa primanjkuje
Lahovnik opozarja na neskladje med številom registriranih brezposelnih in pomanjkanjem delovne sile. Po podatkih, ki jih navaja, je na Zavodu RS za zaposlovanje prijavljenih več kot 43.000 brezposelnih, medtem ko delodajalci na številnih področjih težko najdejo ljudi.
Med prejemniki denarne socialne pomoči naj bi bilo okoli 60 odstotkov dolgotrajno brezposelnih, njihova povprečna brezposelnost pa naj bi trajala skoraj tri leta.
“To ni več začasna stiska. To je sistem, v katerem se da udobno ostati ob strani,” je zapisal ekonomist.
Opozoril je tudi na druge ugodnosti, povezane s statusom prejemnika denarne socialne pomoči. Med njimi je navedel lažji dostop do neprofitnega stanovanja in ugodnosti pri plačilu vrtca. Zaradi skupnega učinka pomoči in ugodnosti razlika med socialnimi prejemki in plačo za nekatere po njegovi oceni ni več dovolj velika, da bi jih spodbujala k zaposlitvi.
Družbenokoristno delo naj ne bi bilo kazen
Pogojevanje pomoči z družbenokoristnim delom Lahovnik ocenjuje kot smiseln in koristen ukrep. Poudarja, da ne bi smelo iti za kaznovanje ljudi v socialni stiski ali za zagotavljanje poceni delovne sile namesto redno zaposlenih.
Namen takšnega dela bi bil predvsem vrnitev posameznika v vsakodnevni ritem, ohranjanje delovnih navad in socialnih stikov ter lažje ponovno vključevanje na trg dela. Ukrep bi po Lahovnikovem prepričanju utrdil tudi načelo, da so poleg pravic pomembne dolžnosti posameznika do skupnosti.
Kot smo že poročali, je predlog referenduma podprl pristojni parlamentarni odbor. V razpravi je bilo sicer opozorjeno, da že veljavna ureditev določa, da oseba ni upravičena do denarne socialne pomoči, če brez utemeljenega razloga zavrača aktivnosti za zaposlitev, se jim izogiba ali jih opusti.
Socialna pomoč kot varnostna mreža
Lahovnik meni, da so ljudje pripravljeni podpirati solidaren sistem, če vedo, da pomoč prejmejo posamezniki, ki jo zares potrebujejo, in da se drugi ne morejo za nedoločen čas izogniti lastnemu prispevku.
“Denarna socialna pomoč mora biti varnostna mreža, ki človeka dvigne, ne pa mreža, v katero se udobno uleže za več let. Zato je treba socialno pomoč zagotoviti vsakemu, ki ne more delati, in nikomur, ki ne želi delati,” je sklenil Lahovnik.
Na referendumu se tako po njegovi oceni ne bo odločalo o zaščiti bolnih, invalidov, starejših in drugih ranljivih ljudi, temveč o odgovornosti tistih, ki so sposobni delati. Socialna država mora zaščititi človeka, ki dela ne zmore, od delovno sposobnega prejemnika pomoči pa lahko pričakuje, da po svojih močeh prispeva skupnosti.
