Prekrškovna postopka zoper nekdanja ministra Aleša Hojsa in Zdravka Počivalška sta pravnomočno končana. Sodišča so potrdila ugotovitve Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), da sta se znašla v nasprotju interesov. Povsem drugače se je razpletlo za nekdanja ministra Andreja Vizjaka in Marjana Dikaučiča: postopka sta kljub po navedbah KPK enakim okoliščinam zastarala. Hojs opozarja na različne epiloge.
Komisija za preprečevanje korupcije je postopke vodila zoper ministre tretje vlade Janeza Janše, ki so maja 2022 ob izteku mandata zaprosili za izplačilo nadomestila za neizkoriščeni dopust, pri odločanju o tem pa se niso izločili.
V primerih Hojsa in Počivalška sta okrajni sodišči v Ljubljani in Celju potrdili odločitev KPK, da sta se ministra znašla v okoliščinah nasprotja interesov, ker se nista izločila iz odločanja o lastnih vlogah. S tem sta po ugotovitvah komisije in sodišč kršila 38. člen zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.
Odločitvi sta po njunih pritožbah potrdili tudi višji sodišči, zato sta postopka pravnomočno zaključena. KPK je Hojsu in Počivalšku izrekla po 400 evrov globe. KPK nasprotje interesov opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz vpliva na nepristransko opravljanje javnih nalog.
Enake okoliščine, drugačen razplet
Precej drugače sta se končala postopka zoper nekdanjega pravosodnega ministra Marjana Dikaučiča in nekdanjega okoljskega ministra Andreja Vizjaka.
Kot je pojasnila KPK, so bile okoliščine v vseh obravnavanih primerih enake, ljubljansko okrajno sodišče pa je marca letos ugodilo zahtevama Vizjaka in Dikaučiča za sodno varstvo.
Razlog je bil procesne narave. V izreku odločb KPK ni bilo poimensko navedeno, kdo je bil v času odločanja predsedujoči vladni Komisiji za administrativne zadeve in imenovanja (KAZI).
KPK se je na sodbi pritožila. V primeru Vizjaka je višje sodišče pritožbi komisije maja ugodilo in primer vrnilo prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje.
Do vsebinskega epiloga kljub temu ni prišlo. Medtem je namreč potekel splošni štiriletni zastaralni rok, zato sta bila oba prekrškovna postopka ustavljena.
KPK opozarja, da so tako ob po njihovih navedbah identičnih okoliščinah zaradi različnih odločitev sodišč nastale tudi različne posledice za posamezne nekdanje ministre.
Hojs: Za isti “prekršek” drugačen razplet
Na odločitev se je odzval tudi Aleš Hojs. Na omrežju X je izpostavil, da sta Vizjak in Dikaučič “za isti ‘prekršek’ na sodiščih iste države oproščena”.
Za STA je ob tem opozoril še na okoliščino, ki jo sam šteje za bistveno: s Počivalškom naj na seji vlade, na kateri se je odločalo o izplačilih nadomestil za neizkoriščeni dopust, sploh ne bi bila prisotna.
“Če te na seji ni, si po poslovniku za in zato sva kriva,” je dejal Hojs.
Komisija je sicer med novembrom 2023 in februarjem 2024 izdala skupaj osem prekrškovnih odločb zoper nekdanje ministre. Jože Podgoršek, Boštjan Koritnik in Simona Kustec odločitev niso izpodbijali, pet nekdanjih ministrov pa je zahtevalo sodno varstvo.
Postopek zoper nekdanjega finančnega ministra Andreja Širclja je bil končan že februarja letos. Tako okrajno kot višje sodišče v Ljubljani sta tudi v njegovem primeru potrdili odločitev KPK o kršitvi pravil glede nasprotja interesov.
KPK: Takšno sporočilo je “izjemno zaskrbljujoče”
Na KPK so posebej kritični do dejstva, da sta lahko postopka zaradi dolgotrajnosti sodnega odločanja zastarala.
“Komisija meni, da je takšno sporočilo izjemno zaskrbljujoče,” so poudarili.
Po njihovem je v interesu javnosti, da se sodni postopki končajo v razumnem času in dobijo ustrezen epilog. Komisija zato ponovno predlaga prednostno obravnavo njenih primerov na sodiščih, kot drugo možnost pa omenja razmislek o podaljšanju zastaralnih rokov za prekrške.
