Marsikdo ob nakupu novega avtomobila občuduje značilen vonj v potniški kabini, ki ga pogosto povezujemo z občutkom svežine in kakovosti. A strokovnjaki opozarjajo, da prijeten ali izrazit vonj ni zgolj estetska lastnost, temveč je posledica izhlapevanja različnih kemikalij iz plastike, lepil, tekstila in drugih materialov v notranjosti vozila. Prav zato je Avto-moto zveza Slovenije (AMZS) skupaj s partnerskimi avtomobilskimi klubi izvedla obsežen preizkus, ki razkriva, kaj pravzaprav dihamo med vožnjo.
Rezultati kažejo, da neposredne nevarnosti za zdravje niso zaznali, hkrati pa opozarjajo, da se lahko koncentracije nekaterih snovi v vročih avtomobilih občutno povečajo. Posebej pomembno je, da se bodo že prihodnje leto za nova vozila v Evropski uniji zaostrile zahteve glede vsebnosti formaldehida v potniških kabinah.
AMZS: Vonj nastaja zaradi izhlapevanja materialov v notranjosti
Na AMZS pojasnjujejo, da je značilen vonj v avtomobilih posledica izhlapevanja snovi iz umetnih mas, oblazinjenja, lepil in drugih sestavnih delov notranjosti vozila. Ker lahko nekatere od teh spojin vplivajo na počutje ljudi, so skupaj z nemškim avtomobilskim klubom ADAC in strokovnjaki Fraunhoferjevega inštituta izvedli meritve kakovosti zraka v različnih avtomobilih.
Preizkus je zajel pet meritev na štirih modelih različnih starosti: Volkswagnovem golfu eTSI, ki so ga izmerili kot skoraj nov avtomobil in nato ponovno po približno dvesto dneh uporabe, Dacii Spring, BYD Sealu 6 DM-i Touring in Hyundaiju Kona Hybrid.
“Vonj v avtih je pravzaprav produkt izhlapevanja lepil, oblazinjenja in umetnih mas, ki sestavljajo avtomobilsko notranjost,” poudarjajo pri AMZS.
Meritve so izvajali pri običajni temperaturi, v močno segretem vozilu in po zagonu prezračevanja oziroma klimatske naprave, saj prav temperatura močno vpliva na sproščanje hlapnih snovi.
Prihajajo strožje evropske omejitve za formaldehid
Ena od ključnih snovi, ki so jo spremljali raziskovalci, je formaldehid. Gre za spojino z značilnim ostrim vonjem, ki jo številni ljudje zaznajo že pri nizkih koncentracijah. Prisotna je predvsem v lepilih, umetnih masah, tekstilu in penah v sedežih.
Od avgusta 2027 bo za nova vozila v Evropski uniji veljala mejna vrednost 0,062 miligrama formaldehida na kubični meter zraka v potniški kabini. Trenutna priporočena preventivna vrednost znaša 0,10 miligrama na kubični meter.
Po ugotovitvah AMZS so pri zmernih temperaturah vsi preizkušeni avtomobili ostali pod obema pragovoma. Drugače je bilo pri močno segretih kabinah, kjer so pri nekaterih vozilih izmerili preseganje preventivne vrednosti. Ob vklopu klimatske naprave so se koncentracije hitro znižale.
Novi avtomobili pogosto oddajajo več hlapov
Strokovnjaki so poleg formaldehida spremljali tudi benzen, ksilene in skupno količino hlapnih organskih spojin (VOC), ki lahko povzročajo neprijeten vonj, draženje oči in sluznic ali glavobole.
Rezultati so pokazali precejšnje razlike med posameznimi modeli. Pri meritvah benzena je začasno referenčno vrednost presegel le Volkswagen Golf, medtem ko je BYD Seal 6 pri meritvah ksilola presegel preventivne vrednosti tako pri običajni temperaturi kot tudi v segreti kabini.
Posebej zanimiva je bila ugotovitev glede skupnih hlapnih organskih spojin. Vsi preizkušeni avtomobili so presegli priporočeno referenčno vrednost, pri skoraj novem Golfu in BYD Sealu 6 pa so bile koncentracije približno petkrat višje od priporočil. Pri slednjem so ostale razmeroma visoke tudi po vključitvi klimatske naprave.
Po drugi strani subjektivna ocena vonja ni vedno sledila laboratorijskim meritvam. Najbolje se je odrezala Dacia Spring, ki je prejela najnižjo oceno intenzivnosti vonja tako pri običajni kot pri visoki temperaturi. Pri Volkswagnovem Golfu je bil vonj občutno izrazitejši po segretju notranjosti.
Neposredne nevarnosti niso zaznali, previdnost pa ostaja smiselna
Na podlagi vseh opravljenih meritev AMZS poudarja, da nobeden od preizkušenih avtomobilov ni predstavljal neposredne nevarnosti za zdravje uporabnikov.
“Če strnemo oziroma povzamemo naš preskus vonjav, lahko zatrdimo, da vonjave v nobenem od preskušenih avtomobilov ne predstavljajo neposredne nevarnosti za zdravje,” navajajo v zaključku raziskave.
Kljub temu opozarjajo, da visoke temperature praviloma pomenijo večje koncentracije škodljivih snovi, predvsem v novejših vozilih, kjer materiali in lepila še intenzivneje oddajajo hlapne spojine. Zato pozivajo avtomobilske proizvajalce k doslednemu zmanjševanju emisij v notranjosti vozil in poudarjajo, da so strožje evropske omejitve za formaldehid pomemben korak v pravo smer.
Kako lahko vozniki zmanjšajo izpostavljenost?
AMZS voznikom svetuje nekaj preprostih ukrepov, s katerimi lahko zmanjšajo izpostavljenost hlapnim snovem. Pred vožnjo po daljšem parkiranju je priporočljivo za nekaj minut odpreti vsa vrata in omogočiti prepih, med vožnjo pa uporabljati dovod svežega zraka namesto stalnega kroženja zraka v kabini.
Posebna previdnost velja pri visokih poletnih temperaturah, zlasti če se v avtomobilu vozijo nosečnice, dojenčki ali majhni otroci. Pred njihovim vstopom je priporočljivo vozilo temeljito prezračiti. Smiselno je tudi odstraniti nepotrebne vire neprijetnih vonjav, kot so dodatne plastične preproge, posode za gorivo ali drugi predmeti, ki lahko ob vročini oddajajo hlape in poslabšajo kakovost zraka v potniški kabini.
