Tri leta po poplavah in zemeljskih plazovih, ki so prizadeli 183 od 212 slovenskih občin ter povzročili skoraj tri milijarde evrov neposredne škode, država ocenjuje, da obnova poteka skladno z načrti. Do konca leta 2028 naj bi zanjo potrebovali skupno 2,09 milijarde evrov, trenutno pa po Sloveniji poteka več kot 350 infrastrukturnih projektov.
Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija Republike Slovenije za vode, Urad za zmanjševanje posledic naravnih nesreč ter Služba za obnovo po poplavah in plazovih so ob tretji obletnici ujme objavili skupno izjavo o poteku obnove.
Poplave in zemeljski plazovi avgusta 2023 veljajo za največjo naravno nesrečo v zgodovini samostojne Slovenije. Obnova je zastavljena kot petletni projekt, ki naj bi se končal do konca leta 2028.
“Trenutno obnova prehaja v drugo polovico izvajanja. Po uspešno izvedenih interventnih ukrepih in sanaciji, predvsem na vodotokih, so posledice ujme na številnih prizadetih območjih, zlasti na Koroškem in v Savinjski dolini, danes komaj še vidne,” so navedli pristojni organi.
V prihodnjih letih naj bi se težišče del preusmerilo z odpravljanja neposrednih posledic na projekte, ki bodo prizadeta območja bolje zaščitili pred prihodnjimi poplavami, plazovi in drugimi naravnimi nesrečami.
Za odpravo posledic že 1,575 milijarde evrov
Po podatkih iz skupne izjave je država za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov doslej namenila 1,575 milijarde evrov. Denar je bil porabljen za interventne ukrepe, pomoč prebivalcem in gospodarstvu ter obnovo poškodovane prometne, vodne in lokalne infrastrukture.
Samo letos je bilo do 24. julija za popoplavno obnovo namenjenih približno 128 milijonov evrov. Največjo realizacijo pristojni pričakujejo v drugi polovici leta, ko naj bi se izvajanje večjih obnovitvenih projektov še okrepilo.
Skupna ocenjena vrednost sredstev, potrebnih za obnovo do konca leta 2028, znaša 2,09 milijarde evrov. Po državi trenutno potekajo dela na več kot 350 projektih državne, lokalne in vodne infrastrukture.
“Obnova po naravni nesreči takšnega obsega predstavlja enega največjih infrastrukturnih projektov v zgodovini samostojne Slovenije,” so poudarili podpisniki izjave.
Na več kot 350 kilometrih vodotokov sanirali 600 objektov
Pomemben del obnove predstavlja sanacija vodne infrastrukture. V letih od 2023 do 2025 je bilo zanjo namenjenih 180 milijonov evrov, saniranih pa je bilo več kot 600 objektov na več kot 350 kilometrih vodotokov.
Za leto 2026 je predvidenih dodatnih 185 milijonov evrov, za leti 2027 in 2028 pa skupaj še 476 milijonov evrov.
Direkcija Republike Slovenije za vode ima za letošnja obnovitvena dela sklenjene pogodbe v skupni vrednosti skoraj 138 milijonov evrov. Od tega je približno 123,6 milijona evrov namenjenih gradbenim delom, preostanek pa predhodnim aktivnostim v okviru programa funkcionalne obnove.
Kot primer sonaravne sanacije so navedli Mlinarjev jez z Okoninsko strugo na Savinji pri Ljubnem. Del jezovne konstrukcije je bil leta 2023 porušen, obnovljeni jez pa je bil izveden pol metra nižje. S tem so po navedbah direkcije izboljšali pretočne razmere in poplavno varnost, z novo ribjo stezo pa omogočili prehajanje vodnih organizmov.
Za odstranitev določenih 354 objektov
Med prednostnimi nalogami ostaja zagotovitev nadomestnih domov prebivalcem, ki so živeli na najbolj ogroženih območjih. Za odstranitev je bilo določenih 354 objektov, država pa je z lastniki doslej sklenila 325 sporazumnih pogodb.
Za odkup ogroženih nepremičnin je bilo izplačanih 101,8 milijona evrov nadomestil. Pristojni organi zato ocenjujejo, da se postopek preseljevanja prebivalcev z najbolj ogroženih območij približuje zaključku.
“Glede na to, da je bilo sklenjenih že 325 sporazumnih pogodb in da končno število objektov, določenih za odstranitev, znaša 354, ocenjujemo, da je bil pristop k reševanju stanovanjske problematike najbolj prizadetih zaradi poplav in plazov avgusta 2023 ustrezno zastavljen,” so zapisali.
Ob tem so napovedali, da želijo pri nadaljnjem načrtovanju bolj upoštevati izkušnje in opozorila prebivalcev na terenu. Novo vodstvo Direkcije Republike Slovenije za vode naj bi skupaj s pristojnimi službami analiziralo dosedanje rešitve in jih po potrebi prilagodilo dejanskim razmeram v lokalnem okolju.
Več kot 35 milijonov evrov predplačil za obnovo stanovanj
Država je po ujmi več kot 7530 upravičencem izplačala skupno 35,7 milijona evrov predplačil za obnovo stanovanjskih objektov.
Urad za zmanjševanje posledic naravnih nesreč trenutno obravnava več kot 5200 škodnih primerov, ki vključujejo več kot 8000 lastnikov. Na pozive se je odzvalo več kot 80 odstotkov upravičencev, približno 70 odstotkov pa jih je po navedbah urada obnovo že končalo.
Postopki pri delu stanovanjskih objektov še potekajo. Upravičencem, ki obnove niso mogli končati pravočasno, je bil rok podaljšan do 30. septembra 2026.
Večji projekti se bodo nadaljevali tudi prihodnje leto
Na Koroškem in v Savinjski dolini še naprej potekajo zahtevni projekti urejanja vodotokov, sanacije vodne infrastrukture, obnove mostov in izvedbe geotehničnih ukrepov.
V prihodnjem letu bo po napovedih poudarek na zaključevanju večjih večletnih projektov, med katerimi so:
- komunalno opremljanje Rakovelj in naselja Vila Široko,
- obnova več mostov,
- obnova Kulturnega centra Ravne na Koroškem,
- ureditev vodne infrastrukture Rastke v občini Ljubno,
- obnova Psihiatrične bolnišnice Begunje.
V Spodnji Savinjski dolini medtem poteka tudi priprava državnega prostorskega načrta za zmanjšanje poplavne ogroženosti. Predvideni so suhi zadrževalniki, nasipi in ureditve vodotokov na širšem območju med Letušem in Celjem.
Pristojni poudarjajo, da napredka pri obnovi ni mogoče izraziti z enim samim deležem izvedenih del. Projekti se razlikujejo po obsegu in zahtevnosti, na časovnico pa vplivajo umeščanje v prostor, priprava dokumentacije, pridobivanje soglasij, vremenske razmere in zakonske omejitve pri posegih v vodotoke.
“Izvajanje sanacijskega programa poteka skladno z načrtovanimi aktivnostmi. Zaradi različne zahtevnosti posameznih projektov napredka ni mogoče enoznačno ocenjevati zgolj z odstotkom izvedbe,” so navedli. Ključni cilj ostaja, da bi bila sanacija vodne infrastrukture končana do izteka leta 2028.
Za evropsko podprte projekte več kot 200 milijonov evrov
Direkcija za vode poleg sanacijskega programa izvaja tudi projekte za zmanjševanje poplavne ogroženosti, financirane iz evropskega načrta za okrevanje in odpornost ter kohezijske politike.
Za projekte iz načrta za okrevanje in odpornost je namenjenih skoraj 120 milijonov evrov evropskih sredstev. Letos se med drugim zaključujejo projekti na območjih Mure, Dravograda, Ločnice, Dajnice, Koprivnice, Voglajne, Savinje na Polulah, Selške Sore, Vipave, Renč–Vogrskega in Izole.
Del sredstev je namenjen tudi vzpostavitvi državnega vodarskega nadzornega centra in pripravi ocene poplavne nevarnosti v slovenskih povodjih.
Sočasno se izvajajo kohezijski projekti ob Meži in Mislinji, Dravinji in Polskavi ter na porečjih Drave, Savinje in Vipave. Njihova skupna vrednost znaša 113,7 milijona evrov, od tega je 93,5 milijona evrov evropskih sredstev.
Pristojnosti po novem združene v enoten sistem
Po reorganizaciji državne uprave so naloge, ki so bile prej razdeljene med tri ministrstva in eno vladno službo, povezane znotraj enotnega sistema. Po navedbah ministrstva naj bi to omogočilo hitrejše postopke, jasnejšo delitev odgovornosti in bolj usklajeno pomoč prebivalcem ter občinam.
“Naš cilj je vzpostaviti sodoben, pregleden in učinkovit sistem upravljanja ob naravnih nesrečah, ki bo omogočal hitrejše odločanje, učinkovitejše ukrepanje in boljšo koordinacijo vseh pristojnih institucij,” so zapisali v skupni izjavi.
Med prihodnjimi cilji je tudi vzpostavitev trajnega sistemskega vira za financiranje odprave posledic naravnih nesreč. S tem naj bi zagotovili večjo predvidljivost financiranja in hitrejše ukrepanje ob prihodnjih ujmah.
Pristojni organi so ob tretji obletnici poplav ocenili, da je bil odziv države pravočasen, sistem obnove pa učinkovito zastavljen. “Najprej smo zagotovili pomoč prebivalcem, občinam in gospodarstvu ter stabilizirali razmere na prizadetih območjih, danes pa se obnova osredotoča na projekte, ki bodo dolgoročno povečali odpornost Slovenije na podnebne in druge naravne nesreče,” so sklenili.
