Prve ocene kažejo, da je letošnja suša prizadela celotno državo. Najtežje razmere so v Pomurju, Podravju, na Primorskem ter na Dolenjskem s Spodnjim Posavjem, kjer škoda pri posameznih kmetijskih kulturah dosega do 90 odstotkov.
Ocene je pripravila Javna služba kmetijskega svetovanja pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, je sporočilo Ministrstvo za kmetijstvo. Razmere dodatno poslabšujejo visoke temperature, ponekod pa tudi posledice nedavnih neurij s točo.
Največ škode je na travinju in krmnih rastlinah, koruzi, krompirju, zelenjadnicah ter drugih poljščinah. Ocene svetovalne službe potrjujejo tudi podatki Agencije Republike Slovenije za okolje, ki kažejo dolgotrajen primanjkljaj padavin, izrazito pomanjkanje vlage v tleh in nadaljevanje neugodnih vodnobilančnih razmer.
Gnojenje naj počaka do padavin
Ministrstvo kmetom priporoča takojšnje ukrepe za zmanjšanje nadaljnje škode. Izgubo vlage v tleh je mogoče omejiti z uporabo zastirke, po setvi pa je priporočljivo njive povaljati, da se izboljša stik semena s tlemi.
“V času suše se odsvetuje gnojenje z granuliranimi in živinskimi gnojili, saj brez padavin njihova učinkovitost ni zagotovljena,” so opozorili na ministrstvu.
Če je dognojevanje nujno, priporočajo uporabo listnih gnojil. Z obsežnejšim gnojenjem je smiselno počakati do prvih večjih padavin.
Na travnikih svetujejo valjanje ruše in odstranjevanje suhe organske mase. Zelenjadnice je treba po sajenju čim prej namakati in tla zastreti. Pri ozimnih žitih pa ministrstvo priporoča hitro spravilo pridelka in dognojevanje po dežju.
Namakanje ponoči ali zgodaj zjutraj
Vročinski stres rastlin je mogoče zmanjšati z uporabo biostimulantov, aminokislin in listnih gnojil. Škropljenje naj poteka v hladnejšem delu dneva, namakanje pa ponoči ali zgodaj zjutraj, ko je izhlapevanje manjše.
V sadjarstvu in vrtnarstvu se priporočata uporaba senčilnih mrež in zastiranje tal, s čimer se zaščitita zemlja in koreninski sistem.
V času izrazite suše se je treba izogibati globokemu oranju presušenih tal, uporabi talnih herbicidov ter kurjenju organskih ostankov na njivah in travnikih.
Kmetje naj redno spremljajo informacije pristojnih ustanov in se pravočasno obrnejo na kmetijske svetovalce, ki jim lahko pomagajo pri izbiri ukrepov ter prilagoditvah pridelave.
Rok za prijavo škode po toči je 3. avgust
Za kmete, ki so utrpeli škodo zaradi neurij s točo med 12. majem in 22. junijem 2026, trenutno poteka zbiranje vlog. Rok za njihovo oddajo se izteče v ponedeljek, 3. avgusta 2026.
Ta rok velja za škodo po toči, ne za škodo zaradi suše. Ministrstvo je Evropsko komisijo že zaprosilo za pomoč iz evropskih solidarnostnih mehanizmov za odpravo posledic letošnjih neurij.
Postopek uradnega ocenjevanja škode zaradi suše se še ni začel. Začne se na podlagi odločitve Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, pobudo pa lahko podajo občine, organizacije ali ministrstvo na podlagi pobud kmetijskih organizacij.
Katere oblike pomoči so mogoče?
Ko bo izdelana in potrjena končna ocena škode zaradi suše, bo mogoče aktivirati več oblik pomoči. Med njimi so:
- pomoč iz programa odprave posledic škode v kmetijstvu za pridelke z več kot 30-odstotno škodo;
- pomoč po pravilih de minimis za popolnoma uničene pridelke in trajne nasade;
- znižanje ali odpis prispevkov za socialno varnost;
- znižanje ali odpis zakupnin za zemljišča v upravljanju Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.
Ministrstvo kot enega ključnih dolgoročnih ukrepov izpostavlja vlaganja v namakalne sisteme. V okviru strateškega načrta skupne kmetijske politike sta trenutno odprta razpisa za izgradnjo individualnih namakalnih sistemov in nakup namakalne opreme. Za vsakega je na voljo 500.000 evrov, prijavijo pa se lahko fizične in pravne osebe.
