Vlada ne podpira nadaljnje obravnave predloga zakona, ki bi v Sloveniji uvedel kavcijski sistem za plastenke in pločevinke. Po njeni oceni podatki kažejo, da se učinkovitost obstoječega ločenega zbiranja izboljšuje, zato uvedba novega sistema najmanj do leta 2031 ne bi bila potrebna.
Vlada je podprla mnenje državnega sveta, ki opozarja, da predlagana ureditev ni dovolj strokovno usklajena ter odpira številna vsebinska, finančna, organizacijska in izvedbena vprašanja. Uvedba kavcijskega sistema bi po tej oceni lahko povzročila dodatne stroške za trgovce, občine, komunalna podjetja in potrošnike.
Odločitev je vlada sprejela na 8. redni seji. Med razlogi za nasprotovanje predlogu navaja tudi nevarnost podvajanja infrastrukture ter morebitne negativne posledice za ekonomsko vzdržnost sedanjega sistema ravnanja z odpadki.
Slovenija mora doseči 90-odstotni cilj
Evropska pravila določajo, da mora Slovenija do začetka leta 2029 ločeno zbrati najmanj 90 odstotkov skupne mase plastenk in prav toliko pločevink, danih na trg. Obstoječi sistem bi bilo zato treba še naprej nadgrajevati, vendar vlada trenutno ne vidi potrebe po njegovi zamenjavi s kavcijskim sistemom.
Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje je delež ločeno zbranih odpadnih plastenk pijač leta 2023 znašal 80 odstotkov. Leta 2024 naj bi dosegel 90,7 odstotka, leta 2025 pa 86 odstotkov. Podatka za zadnji dve leti še nista dokončna in uradno potrjena.
Evropska uredba določa tudi okoliščine, v katerih bi morala država kavcijski sistem kljub temu uvesti. To bi se lahko zgodilo, če Slovenija leta 2026 ne bi presegla 80-odstotnega deleža ločeno zbranih plastenk in pločevink ali če po sprejetju izvedbenih ukrepov tri leta zapored ne bi dosegla 90-odstotnega cilja.
Vlada ocenjuje, da trend zadnjih treh let kaže izboljševanje zbiranja odpadne embalaže. Če bo Slovenija tudi v prihodnje dosegala zahtevane okoljske cilje, bi se lahko po njeni oceni izkazalo, da kavcijskega sistema ne bo treba uvesti niti po letu 2031.
