Na reki Dravi v Mariboru je v zadnjem času vse pogosteje opaziti vodne skuterje, ki iz športnega kluba na Oreškem nabrežju plujejo vse do Vodnega stolpa na Lentu. Njihova prisotnost deli javnost. Medtem ko zakon in občinski odlok takšno plovbo pod določenimi pogoji dovoljujeta, del prebivalcev opozarja na hrup, naravovarstveniki pa svarijo pred vplivom na prostoživeče živali in varnost ljudi ob reki.
Po zakonu o plovbi po celinskih vodah se vodni skuter šteje za čoln. Na Mestni občini Maribor so za STA pojasnili, da odlok o ureditvi plovbe po reki Dravi na območju Mestne občine Maribor na Mariborskem jezeru dovoljuje plovbo z motornimi čolni, zato za vodne skuterje veljajo enaki pogoji plovbe.
Dve plovbni coni in različne omejitve hitrosti
Na območju Mariborskega jezera sta določeni dve plovbni coni.
Cona A sega od mostu na Mariborski otok do Vodnega stolpa, kar vključuje tudi območje ob Lentu. Na tem odseku lahko plovila na motorni pogon uporabljajo plovno pot, ki mora biti od levega in desnega brega oddaljena najmanj 30 metrov. Na plovni poti je hitrost omejena na 18,5 kilometra na uro, zunaj nje pa na največ 10 kilometrov na uro.
Cona B obsega območje od Vodnega stolpa do dvoetažnega mostu ter od dvoetažnega mostu do 500 metrov pred Meljskim jezom. Na tem delu Drave je dovoljena hitrost plovbe do 40 kilometrov na uro, omogočeno pa je tudi smučanje na vodi.
Motorna plovila lahko po občinskem odloku plujejo v juniju, juliju in avgustu med 10. in 19. uro, v preostalih mesecih pa med 10. in 17. uro.
Za kršitve odloka so predpisane globe od 40 do 250 evrov, ni pa znano, ali je bila zaradi vožnje z vodnimi skuterji na Dravi doslej že izrečena katera od kazni.
Policija je obravnavala dve prijavi
Na Policijski upravi Maribor so za STA povedali, da so doslej prejeli dve prijavi, povezani z vožnjo vodnih skuterjev po Dravi.
V prvem primeru se je prijava nanašala na domnevno plovbo zunaj dovoljenega časa, vendar policisti ob prihodu na kraj niso več zaznali kršitve. Tudi v drugem primeru policisti niso ugotovili kršitve.
Prijav ni prejela niti Uprava RS za pomorstvo. Inšpektor za plovbo po celinskih vodah Izidor Jug je za STA pojasnil, da v zvezi s plovbo vodnih skuterjev po Dravi v Mariboru niso obravnavali nobene prijave.
Ob tem je opozoril, da nadzor nad plovbo po celinskih vodah po vsej Sloveniji trenutno izvajata le dva inšpektorja, ki imata sedež na Upravi RS za pomorstvo v Kopru. V Mariboru zato ni fizično prisotnega nadzornika.
Društvo AniMa: Drava ne sme postati poligon za hrupno zabavo
Na problematičnost vožnje z vodnimi skuterji po Dravi opozarja tudi mariborsko društvo za zaščito živali AniMa.
“Takšnemu početju odločno nasprotujemo, kadar gre za nevarno, objestno ali nedovoljeno uporabo vodnih skuterjev na reki Dravi, zlasti na območjih, kjer se zadržujejo ljudje ter prostoživeče živali. Reka Drava v Mariboru ne sme biti poligon za hrupno in nevarno zabavo. Je občutljiv življenjski prostor številnih živalskih vrst in hkrati javni prostor, ki mora ostati varen za vse,” je poudarila predstavnica društva Mojca Gričar.
Po njenih besedah je takšna vožnja problematična iz več razlogov.
“Hrup motorjev, visoka hitrost, nenadni manevri in približevanje obrežju vznemirjajo vodne ptice, med njimi tudi labode in druge zaščitene vrste. Živali se zaradi takšnega vznemirjanja lahko umikajo s svojih območij, zapuščajo gnezdišča ali so neposredno ogrožene. Poleg tega takšna vožnja pomeni tveganje tudi za ljudi na in ob vodi ter zmanjšuje kakovost bivanja v mestu,” je pojasnila.
Opozarjajo na ponavljajoče se kršitve
V društvu pravijo, da se po njihovih opažanjih sporna ravnanja ponavljajo kljub opozorilom in prijavam.
“Opozarjali smo že na vožnjo zunaj predpisanega območja, nevarno približevanje naravnim habitatom in vodnim pticam ter vstopanje oziroma uporabo reke na mestih, kjer to ni dovoljeno. Menimo, da bi morali v takšnih primerih ukrepati vsi pristojni organi v okviru svojih pooblastil,” so navedli.
Po njihovem mnenju je največja težava to, da se odgovornost pogosto prelaga med posameznimi institucijami.
“Ključno je, da se pristojnosti ne prelagajo z enega organa na drugega, temveč da se zagotovi dejanski nadzor na terenu, predvsem ob koncih tedna in v času, ko je takšnih voženj največ,” opozarjajo v društvu AniMa.
Razprava o vodnih skuterjih na Dravi tako odpira vprašanje ravnotežja med rekreacijo, spoštovanjem predpisov ter varovanjem naravnega okolja in kakovosti bivanja ob reki. Čeprav veljavni predpisi plovbo dovoljujejo, del javnosti meni, da bi moral biti nadzor učinkovitejši, predvsem v najbolj obremenjenih poletnih mesecih.
