Zelenski zanika vpletenost Ukrajine v razstrelitev Severnega toka

Volodimir Zelenski [Foto: President Of Ukraine/Flickr]

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zanikal, da bi bila Ukrajina kakorkoli vpletena v razstrelitev plinovodov Severni tok 1 in 2. Njegov odziv prihaja po prijetju še enega ukrajinskega državljana, ki ga nemški preiskovalci sumijo sodelovanja pri sabotaži iz septembra 2022.

“Ukrajina ni nikoli uradno sodelovala pri nobeni operaciji, povezani z razstrelitvijo plinovoda Severni tok 2,” je Zelenski po poročanju Reutersa dejal novinarjem v Kijevu.

Zatrdil je, da Ukrajina ni sodelovala niti pri pripravi niti pri izvedbi operacije ter da Nemčija to dobro ve. Kijev po njegovih besedah sodeluje z nemškimi preiskovalci in želi, da bi preiskava prinesla jasne odgovore.

V priporu dva ukrajinska osumljenca

Zanikanje ukrajinskega predsednika sledi prijetju ukrajinskega državljana na Hrvaškem. Nemško zvezno tožilstvo ga sumi, da je bil kot izurjeni potapljač del skupine, ki je septembra 2022 v bližini danskega otoka Bornholm namestila eksploziv na plinovoda.

Hrvaško sodišče je zanj odredilo pripor, Nemčija pa zahteva njegovo izročitev. Moški je v javnosti naveden kot Vladimir oziroma Volodimir Z.

Še en ukrajinski osumljenec je bil že leta 2025 prijet v Italiji in pozneje izročen Nemčiji. Gre za nekdanjega pripadnika ukrajinske vojske Serhija K., ki ga nemški tožilci med drugim obtožujejo povzročitve eksplozije, poškodovanja kritične infrastrukture in sodelovanja pri sabotaži.

Po ugotovitvah nemških preiskovalcev naj bi skupina za operacijo uporabila najeto jahto in ponarejene osebne dokumente. Osumljenci naj bi se z ladjo odpravili do območja nad plinovodi ter pod vodo namestili eksplozivna sredstva.

Eksplozije poškodovale tri od štirih cevi

Podvodne eksplozije so 26. septembra 2022 poškodovale tri od štirih cevi plinovodov Severni tok 1 in 2, ki pod Baltskim morjem povezujeta Rusijo in Nemčijo. Dogodek se je zgodil nekaj mesecev po začetku ruske invazije na Ukrajino in je še dodatno zaostril evropsko energetsko krizo.

Severni tok 1 je bil pred vojno ena najpomembnejših poti za dobavo ruskega zemeljskega plina v Evropo. Severni tok 2 je bil dokončan, vendar zaradi političnih odločitev in začetka vojne nikoli ni začel redno obratovati.

Danska in Švedska sta svoji preiskavi končali brez določitve storilcev, nemška preiskava pa se nadaljuje. Prijetje ukrajinskih osumljencev samo po sebi še ne dokazuje, da je napad naročilo ali odobrilo ukrajinsko državno vodstvo.

Primer ostaja politično občutljiv, saj bi ugotovitev o morebitni vpletenosti ukrajinskih državnih struktur lahko vplivala na odnose med Kijevom in Berlinom. Zelenski zato poudarja, da Ukrajina pri razjasnjevanju dogodka sodeluje z Nemčijo in pričakuje objavo rezultatov preiskave.