Medtem ko administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa nadaljuje politiko, ki izziva progresivne poglede na vprašanja spolne identitete, splava, nezakonitih migracij in podnebnih ukrepov, si mednarodna levica prizadeva oblikovati usklajen odgovor. Prav v tem kontekstu je aprila 2026 v Barceloni potekal vrh Globalnega progresivnega gibanja (GPM), ki ga v svoji analizi za GIS Reports Online podrobno obravnava Alejandro Peña Esclusa.
Na srečanju se je zbralo okoli šest tisoč udeležencev iz štiridesetih držav, med njimi brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva, mehiška predsednica Claudia Sheinbaum, kolumbijski predsednik Gustavo Petro in urugvajski predsednik Yamandú Orsi.
Po besedah Alejandra Peñe Escluse je bilo uradno sporočilo vrha obramba demokracije in progresivnih vrednot, dejanski politični cilj pa precej širši.
“Neizrečen, a nedvoumen cilj je bil kolektivni odpor proti predsedniku Trumpu, čigar politika je od drugega nastopa funkcije spodkopala politične in ideološke temelje progresivnega modela. Za latinskoameriško levico je vrh ponudil ključno platformo za zagotovitev mednarodne podpore, saj si prizadeva okrevati po nedavnih volilnih porazih v državah, kot so Argentina, Bolivija, Čile, Kostarika, Honduras in Peru, pa tudi po škodljivih političnih škandalih.”
Avtor dodaja, da želi predsednik Lula vse bolj usmerjati politično težišče foruma Sao Paulo proti Evropi, predvsem proti Španiji, pri čemer računa na podporo premierja Pedra Sáncheza.
Povezovanje evropskih socialistov in latinskoameriške levice
Alejandro Peña Esclusa poudarja, da se GPM razlikuje od preteklih pobud, saj skuša ustvariti trajnejše vezi med latinskoameriško levico, evropskimi socialdemokrati, ameriško Demokratsko stranko in različnimi progresivnimi organizacijami.
“Za razliko od drugih mednarodnih zavezništev iz preteklosti latinskoameriška levica prek GPM gradi organske vezi z glavnimi evropskimi socialdemokratskimi strankami, ameriško Demokratsko stranko in globalnimi mrežami progresivnega aktivizma.”
Med podporniki dogodka so bili Stranka evropskih socialistov, Globalna progresivna fundacija, Center za ameriško akcijo za napredek in fundacija Friedricha Eberta. Gostitelja vrha sta bila tudi Alex Soros in španski premier Pedro Sánchez.
Združene države sta zastopala senator Chris Murphy in guverner Minnesote Tim Walz. Murphy je med drugim dejal, da si Trump prizadeva končati ameriško demokracijo, medtem ko je Lars Klingbeil, vodja nemških socialdemokratov, poudaril pomen močne prisotnosti ameriških demokratov na srečanju.
Po oceni Alejandra Peñe Escluse različne politične skupine kljub ideološkim razlikam povezuje predvsem nasprotovanje Trumpovi administraciji.
“Čeprav obstajajo razlike na političnih, ekonomskih in moralnih temeljih, jih združuje skupno nasprotovanje politiki predsednika Trumpa, ki jo vidijo kot grožnjo svojim oblastnim strukturam.”
Kritike Trumpa in vprašanje Mehike
Čeprav številni govorniki predsednika Trumpa niso omenjali neposredno, so se kritike njegove politike pojavljale skozi ves vrh. Razprave so segale od carinske politike do vojn in mednarodnega prava.
Lula je izjavil:
“Ne moremo vsako jutro vstati ali vsako noč iti spat in čakati na tvit predsednika, ki grozi svetu.”
Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je kritiziral ameriško politiko in obžaloval svojo uvrstitev na sankcijski seznam ameriškega ministrstva za finance, nekdanji španski premier José Luis Rodríguez Zapatero pa je poudaril pomen enotnosti latinskoameriških progresivnih sil.
Prisotnost mehiške predsednice Claudie Sheinbaum je po pisanju Alejandra Peñe Escluse odprla tudi vprašanje prihodnjega sodelovanja med Mehiko in ZDA v boju proti mamilarskim kartelom.
“Pazila je, da ni omenila predsednika Trumpa, vendar je predlagala podpis skupne izjave proti vojaškemu posredovanju na Kubi in pozvala k spoštovanju samoodločbe narodov, nevmešavanju in zavrnitvi uporabe sile. To je diplomatski jezik, namenjen pridobivanju mednarodne podpore za odpor proti politiki Bele hiše proti mehiškim kartelom.”
Sánchez v ospredju in krepitev vezi s Kitajsko
Velik del analize se posveča tudi vlogi španskega premierja Pedra Sáncheza. Alejandro Peña Esclusa meni, da ga Lula postopoma postavlja v središče mednarodnega progresivnega gibanja, čeprav se doma sooča s številnimi korupcijskimi aferami.
Avtor opozarja, da je Sánchez tik pred vrhom ponovno obiskal Kitajsko in tam poudarjal pomen multilateralizma ter tesnejšega sodelovanja s Pekingom.
“V tem kontekstu Peking za nadaljevanje dela predsednika Lule kot zagovornika kitajskih interesov na zahodni polobli nagovarja evropskega zaveznika z močnimi kulturnimi in političnimi vezmi v Latinski Ameriki. Ta strategija predstavlja tveganje za Sancheza glede na članstvo Španije v Natu. Preveč tesna povezava s Kitajsko bi ga lahko v Evropi označila za kitajskega simpatizerja, kar bi imelo resne posledice.”
Karteli in organizirani kriminal ostali na robu razprav
V sklepnem delu prispevka za GIS Reports Online Alejandro Peña Esclusa ugotavlja, da se je vrh veliko ukvarjal z demokracijo, mirom in bojem proti korupciji, precej manj pa z organiziranim kriminalom, pranjem denarja in mamilarskimi karteli.
“Ta vprašanja, ki spodbujajo nasilje, destabilizirajo vlade in spodkopavajo prav demokratične institucije, za katere levica trdi, da jih brani, niso bila deležna skoraj nobene pozornosti. Namesto tega je bila prevladujoča tema poraz Republikanske stranke na vmesnih volitvah v ZDA novembra 2026.”
Po njegovem mnenju je verjetnejši scenarij, da bodo notranje razlike omejile učinkovitost Globalnega progresivnega gibanja. Opozarja, da bi ameriški demokrati težko podprli kitajske interese v enaki meri kot nekateri latinskoameriški voditelji, prav tako pa bi lahko korupcijske afere in druge politične obremenitve oslabile posamezne ključne akterje.
Kot manj verjeten scenarij Alejandro Peña Esclusa omenja možnost nepričakovanega geopolitičnega preobrata, ki bi spremenil razmerja moči in okrepil položaj GPM, pri čemer navaja hipotetične politične ali varnostne dogodke v Združenih državah Amerike. Hkrati ocenjuje, da bi tudi v takšnem primeru desnosredinske vlade v večjem delu Latinske Amerike nadaljevale sodelovanje v boju proti organiziranemu kriminalu ter skušale krepiti gospodarske vezi z ZDA in Evropo.
![Romana Tomc [Foto: www.RomanaTomc.si]](https://portal24.si/wp-content/uploads/2023/05/tomcromana2018-19-300x200.jpg)
