Finančni minister Andrej Šircelj želi z novim zakonom zagotoviti dostop do bankomatov in bančnih oziroma poštnih poslovalnic tudi prebivalcem manjših krajev. Banke bi morale ponuditi še brezplačni paket osnovnih storitev, do česar v bančnem sektorju izražajo pomisleke.
Javna obravnava predloga zakona o dostopnosti in uporabi plačilnih sredstev se bo končala 17. avgusta. Ministrstvo za finance želi z njim urediti ustavno zaščiteno pravico do uporabe gotovine, preprečiti nastajanje območij brez bankomatov ter ljudem z rednimi dohodki omogočiti brezplačne osnovne bančne storitve.
Predlog zakona, ki ga je ministrstvo pripravilo v sodelovanju z Banko Slovenije, določa konkretna merila za dostop do gotovine. Cilj je, da bi ga vlada obravnavala septembra, državni zbor pa sprejel do konca leta.
Bankomat največ pet kilometrov stran
Najmanj 95 odstotkov prebivalcev bi moralo imeti dostop do gotovine v razdalji največ pet kilometrov po cesti. V naseljih z več kot 1000 prebivalci bi moral biti bankomat oddaljen največ pet kilometrov od središča naselja, na ravni države pa bi moralo delovati najmanj 60 bankomatov na 100.000 prebivalcev.
Naselja z več kot 3000 prebivalci bi morala imeti v razdalji največ pet kilometrov tudi poslovalnico banke ali Pošte Slovenije. Banke in Pošta Slovenije bi morale skupaj zagotavljati dovolj gosto mrežo gotovinskih točk, pri čemer bi banke zagotavljale bankomate, poslovalnice pa bi lahko bile bančne ali poštne.
Če banke na območjih s slabo pokritostjo ne bi prostovoljno zagotovile gotovinske točke, bi lahko Banka Slovenije z odločbo določila banko, ki bi morala postaviti bankomat ali zagotoviti poslovalnico. Pri tem bi upoštevala njen tržni delež, regijsko pokritost in preteklo zapiranje gotovinskih točk.
Del mreže bi lahko predstavljale tudi trgovine, v katerih bi bilo mogoče gotovino dvigniti ob nakupu ali brez njega. Predlog določa še, da bi morale banke Banko Slovenije o zaprtju poslovalnice ali bankomata obvestiti najmanj tri mesece vnaprej.
Podrobnejšo vsebino predloga smo na Portalu24 predstavili že ob začetku javne obravnave.
Banke moti predvsem brezplačni paket
Predlog ministrstva pod vodstvom Andreja Širclja poleg dostopa do gotovine uvaja brezplačni paket osnovnih plačilnih storitev za vse, ki na račun prejemajo plačo, pokojnino, štipendijo, nadomestilo za brezposelnost ali drug redni prihodek.
Paket bi obsegal odprtje in vodenje računa, debetno kartico, spletno in mobilno bančništvo, neomejene prilive, gotovinske transakcije pri matični banki ter najmanj pet brezplačnih dvigov mesečno na bankomatih drugih bank. Za upokojence in ranljive skupine bi bil razširjen še z dodatnimi brezplačnimi plačili, trajnimi nalogi in neposrednimi obremenitvami.
V Združenju bank Slovenije napovedujejo pripombe. Ocenjujejo, da bi bilo nalaganje brezplačnih storitev gospodarskim družbam lahko sporno.
“Ocenjujemo, da bi bile morebitne določbe, ki bi kreditnim institucijam kot gospodarsko delniškim družbam nalagale izvajanje določenih storitev brezplačno, lahko problematične z vidika temeljnih ekonomskih načel in osnovne funkcije gospodarskih družb, ki morajo ustvarjati dobiček na konkurenčnem trgu, kar pomeni tudi, da je oblikovanje cen tržno,” so pojasnili v združenju.
Bo odločalo tudi Ustavno sodišče?
Info360 na podlagi pogovorov z bančniki poroča, da bi lahko banke svoj prav iskale tudi na sodišču. Po njihovem poročanju bi bila lahko sporna predvsem obveznost, da zasebne gospodarske družbe zagotavljajo nedobičkonosne poslovalnice in bankomate ter del storitev ponujajo brezplačno.
Ker gre šele za predlog zakona, ustavna presoja trenutno še ni mogoča. Banke bi jo lahko zahtevale po sprejetju zakona. Do takrat se lahko njegove določbe v postopku javne obravnave, medresorskega usklajevanja in parlamentarnega odločanja še spremenijo.
Ministrstvo vztraja, da je predlog pripravljen v korist potrošnikov, stroške zagotavljanja mreže in brezplačnih storitev pa naj bi nosil bančni sektor. Banke na drugi strani opozarjajo, da bi se lahko ti stroški prelili v višje cene drugih storitev. Razprava bo zato poleg dostopa do gotovine odprla tudi vprašanje, kdo bo predvidene ugodnosti na koncu dejansko plačal.
