Avgust bo ljubiteljem astronomije ponudil izjemno pestro dogajanje. Že v sredo bo v delih severne poloble mogoče opazovati popolni Sončev mrk, ki bo iz Slovenije viden le delno. Sledili bodo Perzeidi in ugodna razporeditev planetov, mesec pa se bo končal z Luninim mrkom.
Popolni Sončev mrk bo 12. avgusta najprej mogoče opazovati nad odročnim območjem severne Rusije. Senca se bo nato pomikala čez vzhodno Grenlandijo, zahodno Islandijo, severni del Atlantskega oceana, severno in osrednjo Španijo ter skrajni severovzhod Portugalske, poroča STA.
V Španiji bo pot popolnega mrka potekala približno od severnega mesta Oviedo do otoka Majorka. Tam ga bo mogoče opazovati tik pred sončnim zahodom, trajal pa bo manj kot dve minuti. Mrk bo v Španiji spremljala tudi skupina iz Slovenije, ki se bo tja odpravila v okviru organiziranega potovanja. Pri opazovanju jih bo spremljal astronom Tomaž Zwitter s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
V nekaterih delih Rusije in Grenlandije bo popolni Sončev mrk trajal nekoliko dlje, a še vedno manj kot dve minuti in pol. Najdlje, dve minuti in 18 sekund, bo trajal približno 45 kilometrov severozahodno od islandske obale.
V Sloveniji bo vidna le prva polovica mrka
V večjem delu Evrope, tudi v Sloveniji, ter v Kanadi, na severu ZDA in v severozahodni Afriki bo viden delni mrk, med katerim bo Luna zakrila le del Sončeve ploskve. Pojav bo trajal približno uro in 45 minut.
Kot je za STA pojasnil profesor z oddelka za geografijo mariborske filozofske fakultete Igor Žiberna, bo delni Sončev mrk pri nas viden v večernem času. Začel se bo okoli 19.25, največja prekritost pa bo nastopila ob 20.16, ko bo Luna zakrila približno 91 odstotkov Sončevega premera.
Ker bo Sonce pri nas zašlo že približno štiri minute prej, največje faze mrka ne bomo mogli opazovati. Vidna bo le njegova prva polovica. Stopnja prekritosti bo nekoliko večja v jugozahodni kot v severovzhodni Sloveniji.
Za čim boljše opazovanje je priporočljivo izbrati lokacijo z odprtim pogledom proti severozahodu. »Idealne so višje ležeče točke, kjer pogleda proti obzorju ne zastirajo stavbe, drevesa ali reliefne ovire,« je dejal Žiberna.
Ljubiteljski astronom Bojan Ambrožič med najboljšimi razgledišči izpostavlja Tromejo in Triglav, dobra izbira pa je tudi slovenska obala, denimo Piran. V okolici Ljubljane priporoča razgledni stolp na Rašici, medtem ko Šmarna gora zaradi omejenega pogleda proti zahodu ni primerna.
Brez zaščite nikar ne glejte v Sonce
Pri opazovanju Sončevega mrka je treba dosledno upoštevati varnostna priporočila. V Sonce ne smemo nikoli gledati neposredno, temveč le skozi posebej izdelane sončne filtre oziroma zaščitna očala za opazovanje Sonca.
»Uporabimo lahko tudi varilsko steklo ustrezne optične gostote. Običajna sončna očala, počrnjeno steklo ali fotografski filmi ne zagotavljajo zadostne zaščite in lahko povzročijo trajne poškodbe vida,« je opozoril Žiberna.
Sončev mrk nastane, ko Luna pride med Sonce in Zemljo ter na naš planet vrže svojo senco in ustvari nenavaden mrak. To se lahko zgodi le ob mlaju. Ker je Lunina tirnica glede na Zemljino orbito okoli Sonca nagnjena za približno pet stopinj, do popolne poravnave ne pride ob vsakem mlaju.
Vsako leto se zgodita približno eden ali dva Sončeva mrka. Ker je pas popolnega mrka zelo ozek, lahko posamezno območje na naslednjega čaka tudi okoli 400 let.
Že 2. avgusta 2027 bo popolni Sončev mrk prečkal jug Španije, sever Afrike in Arabski polotok. To bo najdaljši popolni Sončev mrk v tem stoletju, saj bo njegova popolna faza trajala šest minut in 23 sekund.
Prebivalci Slovenije smo popolni Sončev mrk nazadnje opazovali 11. avgusta 1999, na naslednjega pa bomo morali počakati do 3. septembra 2081.
Konec avgusta še Lunin mrk
Približno dva tedna pred Sončevim mrkom ali po njem običajno nastopi tudi Lunin mrk. Po Žibernovih besedah bo letos iz Slovenije mogoče opazovati delni Lunin mrk, ki bo nastopil 28. avgusta v jutranjih urah, ko bo polna Luna že zahajala.
Lunin mrk nastane, ko se Zemlja znajde med Soncem in Luno, njena senca pa prekrije del Lunine površine.
Po mrku bodo nebo razsvetlili Perzeidi
Posebnost avgustovskega nočnega neba je tudi meteorski roj Perzeidov, eden najlepših in najbolj prepoznavnih meteorskih rojev v letu. Vrhunec bo letos dosegel v noči na četrtek, neposredno po Sončevem mrku.
Perzeidi so utrinki, ki navidezno izhajajo iz ozvezdja Perzej. Vsako leto med sredino julija in koncem avgusta Zemlja na svoji poti okoli Sonca prečka sled drobnih prašnih delcev, ki jih za seboj pušča periodični komet 109P/Swift-Tuttle.
Delci ob vstopu v Zemljino ozračje s hitrostjo okoli 59 kilometrov na sekundo zažarijo kot svetleče sledi, ki jih na nočnem nebu opazujemo kot utrinke.
V idealnih razmerah je med vrhuncem roja mogoče opaziti tudi do 100 utrinkov na uro. Pogoji bodo letos še posebej ugodni, saj bo Luna v času vrhunca roja v fazi mlaja. Zaradi temnejšega neba bodo vidni tudi šibkejši utrinki.
Za opazovanje je priporočljivo izbrati čim temnejšo lokacijo zunaj mest z odprtim pogledom na nebo. Posebna oprema ni potrebna. »Dovolj so prosti pogled, nekaj potrpežljivosti in približno 20 minut, da se oči privadijo temi,« je dejal Žiberna.
Astronomski spektakel se s Perzeidi ne bo končal. Tudi razporeditev planetov bo sredi avgusta izjemno ugodna za opazovanje. V noči z 12. na 13. avgust bo mogoče videti večino planetov našega Osončja, z nekaj sreče pa v jutranjem času, še pred Sončevim vzhodom, tudi Merkur in Jupiter.
