Zaposleni pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe in pomoči družini na domu so ta teden pri oktobrski plači prvič prejeli začasni dodatek v višini 150 oziroma 300 evrov bruto. Do njega je upravičenih približno 14.000 zaposlenih. Okoli 2700 stanovalcev domov za starejše pa naj bi že pri oktobrskem obračunu prejelo nižje položnice, je sporočila ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve Mateja Ribič.
Zakon o začasnih ukrepih za učinkovitejše izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe je začel veljati 1. oktobra. Med njegovimi osrednjimi ukrepi sta začasna izenačitev plačil stanovalcev institucionalnega varstva s plačili uporabnikov dolgotrajne oskrbe in dodatek za zaposlene.
Ministrica Mateja Ribič je na novinarski konferenci poudarila, da je za kakovostno izvajanje dolgotrajne oskrbe ključno zagotoviti dovolj zaposlenih.
“Na področju dolgotrajne oskrbe se že več let soočamo s pomanjkanjem kadra. Zato smo z interventnim zakonom uvedli začasni dodatek za zaposlene pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe in izvajalcih pomoči družini na domu. Namen je zadržati obstoječe zaposlene, hkrati pa povečati privlačnost teh poklicev in spodbuditi prihod novih kadrov,” je pojasnila ministrica.
Do dodatka upravičenih okoli 14.000 zaposlenih
Zaposleni, ki izvajajo storitve dolgotrajne oskrbe, pomoč družini na domu, osnovno oziroma socialno oskrbo, zdravstveno nego ali rehabilitacijo, so za polni delovni čas prejeli mesečni dodatek v višini 300 evrov bruto.
Drugi zaposleni pri teh izvajalcih so za polni delovni čas prejeli 150 evrov bruto dodatka mesečno. Pri zaposlitvi za krajši delovni čas se dodatek obračuna v sorazmernem deležu.
“Ocenjujemo, da je dodatek prejelo oziroma je do njega upravičenih približno 14.000 zaposlenih, od tega več kot 12.000 zaposlenih pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe v institucijah, več kot 500 pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe na domu in približno 1.300 pri izvajalcih pomoči družini na domu,” je navedla Mateja Ribič.
Dodatek je začasen ukrep, s katerim želi vlada zmanjšati odhajanje zaposlenih in povečati zanimanje za poklice na področju oskrbe starejših ter drugih ljudi, ki potrebujejo pomoč pri vsakodnevnih opravilih.
Nižje položnice za okoli 2700 stanovalcev
Drugi pomemben ukrep je izenačitev plačil institucionalnega varstva. Od 1. oktobra so do znižanega plačila upravičeni tudi stanovalci domov za starejše, ki pravic iz dolgotrajne oskrbe še ne morejo uveljavljati, če izpolnjujejo zakonsko določene pogoje.
Po podatkih Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo je takšnih stanovalcev trenutno približno 2700. Ministrstvo je izvajalcem do začetka novembra zagotovilo podatke in vzpostavilo pogoje za izvedbo ukrepa.
To pomeni, da naj bi upravičenci nižje položnice prejeli že pri obračunu institucionalnega varstva za oktober 2026.
Interventni zakon predvideva tudi poračun za nazaj v obliki dobropisa. Namenjen je ljudem, ki so bili od 1. decembra 2025 zaradi postopnega uvajanja sistema dolgotrajne oskrbe in daljših postopkov odločanja v manj ugodnem položaju.
Če je bil posameznik ob uveljavitvi zakona uporabnik storitve in je med decembrom lani in septembrom letos izpolnjeval pogoje za nižje plačilo, mu mora izvajalec zagotoviti ustrezen poračun. Aktivnosti za izdajo dobropisov še potekajo.
“Izvajanje interventnega zakona poteka, ključni pogoji za uresničevanje njegovih ukrepov so vzpostavljeni, nekatere aktivnosti, zlasti izvedba dobropisov, so polno v teku. Izvajanje ukrepov aktivno spremljamo in trenutno ne zaznavamo sistemskih ovir ali zastojev,” je poudarila ministrica.
Ljudem, ki imajo vprašanja glede uveljavljanja pravic, je svetovala, naj se obrnejo na klicni center 114.
Vlada napoveduje odpravo prispevka za upokojence
Mateja Ribič je spregovorila tudi o rešitvah, predvidenih v razvojnem zakonu. Vlada želi z njim odpraviti obveznost upokojencev, da od pokojnin plačujejo prispevek za dolgotrajno oskrbo.
“To pomeni, da bo upokojencem od pokojnine vsak mesec ostalo več. Ob tem želim jasno poudariti, da odprava prispevka za upokojence ne pomeni, da bo financiranje dolgotrajne oskrbe ogroženo. Prav nasprotno,” je poudarila ministrica.
Vlada namerava prihodnje leto pripraviti še sistemske spremembe zakona o dolgotrajni oskrbi, med katerimi bo tudi dolgoročno vzdržen način financiranja sistema. Po besedah Mateje Ribič mora novi model zagotoviti stabilno izvajanje pravic tudi v prihodnje.
