Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je v obsežnem javnem zapisu ostro kritiziral razmere v slovenskem političnem prostoru, raven javne razprave in anonimno obračunavanje na družbenih omrežjih. Ob tem je predstavil svoj predlog davčne razbremenitve dela, ki bi jo financiral z drugačno razporeditvijo davka na dodano vrednost.
Brodnjak je na Facebooku zapisal: “Da, za ljudi, ki niso ovce z opranimi možgani, je stanje v slovenskem političnem prostoru postalo povsem neznosno. Preprosto ni več mogoče spremljati poročil v ključnih medijih, da se človeku ob tem ne bi obračal želodec.”
Po njegovi oceni se v slovenski politiki domnevno dela za ljudi, hkrati pa se zavračajo zakoni in pobude, ki bi lahko postopoma izboljšali prejemke prebivalcev ter koristili razvoju celotne družbe. Razlog naj bi bil pogosto zgolj v tem, kdo je določeno rešitev predlagal.
“Argument moči je povsem povozil moč argumenta”
Brodnjak meni, da se je politična komunikacija skrčila na kratke in udarne parole, namenjene družbenim omrežjem ter spletnim portalom. Za argumentirano razpravo in iskanje skupnih rešitev po njegovi oceni ostaja vse manj prostora.
Brodnjak je zapisal in dodal: “Domnevno se dela za ljudi, a se hkrati povozi zakone, ki bi postopoma povišali prejemke vsem. Blokirajo se pobude, ki so očitno koristne za razvoj celotne družbe in to zgolj zato, ker so na oblasti oni in nismo mi. Zdaj ko so očitno vsi prepričani, da se volitve in referendume zmaguje s kratkimi udarnimi parolami na socialnih omrežjih in spletnih portalih, se je vsa raven komunikacije skrčila na zgolj te nekaj besedne zveze. Argument moči je povsem povozil moč argumenta, saj mi vendarle delamo za ljudi.”
Ob tem se je vprašal, ali Slovenke in Slovenci, ki ne pripadajo izbrani množici za določeno politično parolo, za odločevalce sploh še štejejo. Politiki bi morali po njegovem aktivno iskati skupni imenovalec, ne pa si z javnim blatenjem nasprotnikov vnaprej zapirati vrata za sodelovanje.
O posledicah takšnega načina delovanja je Brodnjak zapisal: “Rešitve so preproste, a če ne razdeliš, ne moreš vladati sam in moraš trdo delati, da aktivno poiščeš skupni imenovalec, ne pa z javnim blatenjem en drugega tako možnost zavestno vnaprej preprečuješ. Če bi se tako vodilo podjetja v slovenskem gospodarstvu, bi se vrnili v kameno dobo.”
Populizem, zavist in anonimni profili
Predsednik uprave NLB je bil posebej kritičen do političnega populizma in zavisti, ki jo ta po njegovem spodbuja. Težavo vidi tudi v anonimnih profilih, prek katerih se širijo žalitve, diskreditacije in blatenje političnih nasprotnikov.
Brodnjak je ocenil: “Ta neskončni populizem je rakasto tkivo Slovenije. Ker je zavist preprosto, a hkrati zelo močno čustvo, rak populizma hitro metastazira vanj. Obojemu pa močno na ogenj priliva olje blatenje nasprotnikov vsepovprek preko skritih profilov na socialnih omrežjih in spletnih forumih.”
Pri tem pričakuje, da bo uporaba umetne inteligence takšne prakse še dodatno okrepila. Zato se zavzema za zakonsko prepoved anonimnosti javnih profilov. Svoboda govora mora biti po njegovem zaščitena, spremljati pa jo mora tudi osebna odgovornost.
Brodnjak je opozoril: “Z uporabo umetne inteligence se bo to še bistveno stopnjevalo in nihče ne bo varen pred diskreditacijami in diskvalifikacijami, zato je prvi in absolutno nujen ukrep za prečiščenje družbe popolna zakonska prepoved anonimnosti v javnih profilih. Absolutno da za svobodo govora, a tudi absolutno da za osebno odgovornost za izrečene besede. Naj vsi vemo kdo koga žali in blati ter naj potem za te besede odgovarja.”
Predlaga razbremenitev dela na obeh koncih
V nadaljevanju zapisa se je Brodnjak posvetil davčni politiki. Zavzel se je za razbremenitev dela na obeh koncih dohodninske lestvice, bistveno zvišanje splošne dohodninske olajšave, omejitev osnove za plačevanje socialnih prispevkov in prilagoditev najvišje dohodninske stopnje.
Svoj predlog je Brodnjak pojasnil z besedami: “Verjamem, da se vsi strinjamo, da moramo od svojega dela vsi zaslužiti več, zato je primerno in prav, da se razbremenitev obremenitve z dohodnino oz. prispevki izvede na obeh koncih. Bistveno se dvigne splošno dohodninsko olajšavo, s čimer pridobijo vsi in hkrati vendarle navzgor omeji sicer neomejeno plačevanje prispevkov in prilagodi najvišjo dohodninsko stopnjo, saj je 67% pač odločno preveč, nepošteno in predvsem mednarodno povsem nekonkurenčno. Solidarnost je absolutno ključna pridobitev slovenske družbe, a če želimo na dolgi rok dejansko imeti sedeže in odločevalce večjih gospodarskih sistemov v Sloveniji, žal ne moremo več tako bistveno odstopati od ureditev v soseščini.”
Izpad prihodkov zaradi razbremenitve dela bi nadomestil s spremembo DDV. Za nujne življenjske potrebščine bi stopnjo znižal na pet odstotkov, pri preostali potrošnji pa bi jo ustrezno zvišal.
Razbremenitve
Brodnjak je predlagano financiranje razbremenitve opisal takole: “Več denarja torej v denarnice ljudi, ki delajo, za tiste, ki bodo še vedno v socialni stiski, se zniža stopnjo DDV za nujne življenjske potrebščine na 5% in se spremlja razmere na trgu, da trgovci tega učinka ne prenesejo v svoje marže, za ostalo potrošnjo pa se DDV ustrezno dvigne. S tem je takoj in v enem koraku sfinancirana celotna razbremenitev na drugi strani in dodatnega pritiska na proračun ni.”
Kot primer je navedel skandinavske države, kjer splošna stopnja DDV znaša 25 odstotkov, na Finskem pa 25,5 odstotka. Omenil je tudi Hrvaško, kjer se neto plače po njegovi oceni hitro približujejo slovenskim, pri višjih prejemkih pa jih že presegajo.
Takšnemu pristopu po njegovem ne bi smeli nasprotovati niti javni uslužbenci in sindikati, saj se ne bi povečal pritisk na znižanje njihovih pravic. Prav tako razbremenitve plač ne bi financirali z višjo obdavčitvijo premoženja.
Slovenija mora ustvariti več
Brodnjak je opozoril na rast državnega proračuna, ki se je po njegovih navedbah z okoli 11 milijard evrov leta 2019 povečal na približno 19 milijard evrov. Če država ne želi zmanjšati izdatkov, dodatno obdavčiti premoženja ali povečati zadolževanja, vidi spremembo stopenj DDV kot praktično edino možnost za financiranje razbremenitve dela.
Po njegovi oceni bodo staranje prebivalstva, pokojnine in vse obsežnejša zdravstvena oskrba zahtevali še več denarja.
Brodnjak je zapisal: “Ideje o odrasti so brez velikih samoomejitev v načinu življenja iluzorne, saj zgolj zaradi vse večjega števila starejšega prebivalstva samodejno potrebujemo več denarja za zaslužene pokojnine in vse obširnejšo zdravstveno oskrbo. Zato preprosto moramo ustvariti več in zgolj s poviševanjem oz. nesorazmerno porazdelitvijo davčnih bremen nam žal ne bo uspelo.”
Zavzel se je tudi za možnost, da bi upokojenci ob nadaljnjem delu prejemali celotno pokojnino.
Brodnjak se je ob tem vprašal: “Zakaj pa res ne bi privoščili upokojencem, da prejemajo polno pokojnino in ob tem polno delajo ter s tem sami pokrivajo vsaj del svoje pokojnine, hkrati pa se jim socialni status bistveno izboljša. To ne bi smelo biti ideološko vprašanje, ali pač?”
Ob koncu je priznal, da njegovi prejemki v javnosti sprožajo izrazito negativne odzive. Hkrati je poudaril, da se zaveda socialnih in drugih stisk številnih ljudi.
Brodnjak je zapisal: “Povsem se zavedam, da s svojimi prejemki, ki bi v neto znesku na Češkem ali Poljskem bili kakih 100% višji, vzbujam izrazito negativne odzive in popolnoma mi je jasno, da v Sloveniji živi veliko ljudi v socialnih in drugačnih stiskah, a to ne pomeni, da se ni smiselno boriti za to, da bomo skupaj ustvarili več in za to potrebujemo gospodarske sisteme s sedeži v Sloveniji.”
Svoj zapis je označil za prispevek k javni razpravi in, kot je dodal, verjetno iluzoren poskus iskanja skupnega imenovalca.
