Podpora vključitvi Ukrajine v Evropsko unijo v prihodnjih letih je med prebivalci držav članic od začetka ruske invazije občutno upadla. Marca 2022 je takšno članstvo podpiralo 69 odstotkov vprašanih, junija letos pa le še 47 odstotkov. Večina, 53 odstotkov prebivalcev EU, torej hitre polnopravne vključitve Ukrajine trenutno ne podpira.
Podatki izhajajo iz reprezentativne raziskave projekta eupinions nemške fundacije Bertelsmann Stiftung, v kateri je sodelovalo 16.795 prebivalcev vseh 27 članic Evropske unije. Raziskava je bila izvedena junija, rezultati pa objavljeni oktobra.
Pomembno je, da se je vprašanje nanašalo na vstop Ukrajine v EU “v prihodnjih letih”. Rezultati zato ne pomenijo, da večina prebivalcev članstvu Ukrajine nasprotuje trajno ali v vseh okoliščinah, kažejo pa na vse večjo zadržanost do hitre širitve Unije.
Med Ukrajinci je razpoloženje precej drugačno. Članstvo svoje države v prihodnjih letih podpira 83 odstotkov vprašanih.
Največji padec na Poljskem
Podpora se je zmanjšala v vseh spremljanih članicah, posebej izrazito pa na Poljskem. Tam je marca 2022 članstvo Ukrajine podpiralo 87 odstotkov vprašanih, junija letos pa le še 43 odstotkov.
V Nemčiji je podpora v enakem obdobju upadla z 61 na 41 odstotkov, članstvu Ukrajine v prihodnjih letih pa nasprotuje 59 odstotkov vprašanih. Na Poljskem in v Franciji mu nasprotuje po 57 odstotkov sodelujočih.
Med večjimi članicami je bila podpora najnižja v Romuniji, kjer je znašala 40 odstotkov. Najvišjo so izmerili na Švedskem, kjer je članstvo Ukrajine podprlo 69 odstotkov vprašanih, ter v Španiji in na Portugalskem, kjer ga podpira po 63 odstotkov.
Rezultati kažejo tudi zadržanost prebivalcev EU do finančnih posledic širitve. Skoraj dve tretjini vprašanih nista pripravljeni kratkoročno sprejeti višjih stroškov, ki bi jih zahtevala polnopravna vključitev Ukrajine.
Med glavnimi pomisleki so stroški obnove države, vpliv na evropski proračun, dostop do razvojnih in kmetijskih sredstev ter konkurenca ukrajinskega kmetijstva na skupnem evropskem trgu.
Velikost Ukrajine bi spremenila razmerja v EU
Ukrajina je imela pred vojno okoli 40 milijonov prebivalcev. Z vstopom bi postala ena največjih članic Unije in bi pridobila precejšen politični vpliv pri odločanju. Hkrati bi bila upravičena do obsežnih razvojnih ter kmetijskih sredstev.
Reuters poroča, da se evropski kmetje bojijo predvsem konkurence cenejših ukrajinskih pridelkov. Nasprotovanje je izrazito tudi na Poljskem, kjer so kmetje v preteklih letih večkrat protestirali zaradi uvoza ukrajinskega žita.
Evropska komisija zato razmišlja o postopnem vključevanju Ukrajine v posamezne evropske programe in gospodarske sektorje, kot so energetika, promet, digitalizacija in obramba. Med možnostmi so tudi omejitve dostopa občutljivih ukrajinskih kmetijskih proizvodov na evropski trg.
Nemški kancler Friedrich Merz je predlagal poseben status pridružene članice, ki bi ukrajinskim predstavnikom omogočil sodelovanje na evropskih srečanjih, ne pa tudi glasovalnih pravic. Kijev takšnemu predlogu nasprotuje, saj želi polnopravno članstvo.
Kijev: Članstvo bi koristilo tudi Evropski uniji
Ukrajinsko zunanje ministrstvo vztraja, da vstop države ni koristen le za Ukrajino, temveč tudi za varnost in obrambno sposobnost celotne Evrope.
Tiskovni predstavnik ukrajinskega zunanjega ministrstva Heorhij Tihi je dejal: “Vključitev Ukrajine v Evropsko unijo koristi Evropski uniji. Ne gre zgolj za to, da Ukrajina prosi za vstop. Ukrajina ima najbolj sposobno, v bojih preizkušeno in na boj pripravljeno vojsko na celini, ki šteje milijon ljudi.”
Ukrajina je pristopna pogajanja uradno začela, oktobra pa je EU odprla še pogajalska sklopa o notranjem trgu ter konkurenčnosti in vključujoči rasti. Za končni sprejem nove članice je potrebno soglasje vseh 27 držav.
Več evropskih diplomatov je za Reuters ocenilo, da polnopravno članstvo Ukrajine v naslednjih nekaj letih ni realno. Poleg političnega soglasja bo morala država izpolniti obsežne zahteve glede vladavine prava, demokratičnih ustanov, boja proti korupciji in delovanja tržnega gospodarstva.
