Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik zahteva ustavno presojo ureditve, po kateri morajo šole prehrano prilagoditi zaradi zdravstvenih razlogov, ne pa tudi zaradi verskega ali drugega svetovnonazorskega prepričanja. Ministrstvo opozarja na organizacijske, kadrovske in finančne omejitve.
Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je na ustavno sodišče vložil zahtevo za oceno ureditve prehrane v vrtcih in šolah. Izpodbija določbe Zakona o šolski prehrani, veljavne prehranske smernice in domnevno pravno praznino, ker zakon ne ureja postopka odločanja o prošnjah za versko prilagojene obroke.
Veljavna ureditev šolam nalaga zagotavljanje medicinsko predpisanih diet, obrokov, prilagojenih veri ali drugemu prepričanju, pa niso dolžne ponuditi. To lahko storijo v okviru dodatne ponudbe in glede na lastne organizacijske zmožnosti.
Lobnik: Otroci so postavljeni v neenak položaj
Kot je navedel Zagovornik načela enakosti, trenutna ureditev nekatere otroke postavlja pred izbiro, ali bodo ravnali v nasprotju s svojo vero ali pa se bodo odpovedali šolskemu obroku.
“Navidezno nevtralna ureditev prehrane nekatere otroke postavlja v slabši položaj le zaradi njihove vere ali prepričanja. To je v nasprotju s 14. členom ustave, ki govori o enaki obravnavi vseh, ne glede na osebne okoliščine,” je poudaril Lobnik.
Zagovornik se sklicuje na ustavno načelo enakosti, svobodo vesti ter pravico do izobraževanja. Kot primere navaja otroke muslimanske vere in pripadnike Krščanske adventistične cerkve, ki ne uživajo svinjine, pa tudi morebitne zahteve po halal ali košer prehrani.
Ne zahteva samodejne odobritve vsakega jedilnika
Zahteva ne pomeni, da bi morale šole brez omejitev ugoditi vsaki prehranski želji. Zagovornik v oceni diskriminatornosti razlikuje med verskim prepričanjem, ki uživa ustavno varstvo, in osebnimi prehranskimi preferencami oziroma življenjskim slogom.
Prav tako priznava, da certificirana halal ali košer prehrana lahko pomeni večji organizacijski poseg kot priprava obroka brez svinjine. Zahteva predvsem uvedbo postopka, v katerem bi šola vsak primer obravnavala posebej ter tehtala versko svobodo, zdravstvene zahteve in svoje dejanske zmožnosti.
Ministrstvo je v pojasnilih Zagovorniku opozorilo, da bi obvezno prilagajanje obrokov različnim verskim in drugim prepričanjem lahko povečalo kadrovske, organizacijske in finančne obremenitve zavodov ter preseglo možnosti nekaterih šol in vrtcev.
Zagovornik odgovarja, da ministrstvo za te pomisleke ni predstavilo konkretne ocene stroškov. Ustavnemu sodišču predlaga, naj zadevo obravnava prednostno. O tem, ali sedanja ureditev res pomeni nedopustno diskriminacijo, bo odločilo ustavno sodišče; vložena zahteva sama po sebi še ne spreminja šolskih jedilnikov.
