Evropska komisija je objavila Poročilo o stanju digitalnega desetletja 2026, v katerem ocenjuje napredek držav članic pri doseganju digitalnih ciljev do leta 2030. Za Slovenijo je pripravila sedem priporočil, ob tem pa izpostavila tako pomembne dosežke kot tudi področja, kjer bo potreben hitrejši napredek, predvsem pri digitalnih spretnostih prebivalstva in preobrazbi gospodarstva.
Na Ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo so poudarili, da se ugotovitve Evropske komisije ujemajo z izsledki domačih delavnic, izvedenih aprila in maja v okviru pregleda izvajanja strategije Digitalna Slovenija 2030.
Med prednostmi optika, 5G in umetna inteligenca
Evropska komisija je med največjimi prednostmi Slovenije izpostavila dobro povezljivost, razvoj strateških tehnologij in razmeroma visoko uporabo umetne inteligence v podjetjih. Pokritost z optičnim omrežjem je ocenjena kot dobra, omrežje 5G pa je v zadnjem obdobju občutno napredovalo.
Na ministrstvu so zapisali, da poročilo “kot izrazito pozitivno izpostavlja aktivno vlogo Slovenije pri oblikovanju digitalne prihodnosti Evrope”. Ob tem so poudarili sodelovanje države v evropskih pobudah na področju polprevodnikov, računalništva v oblaku, umetne inteligence in kvantnih tehnologij ter izpostavili Slovensko tovarno umetne inteligence, Kompetenčni center za umetno inteligenco in Nacionalno strategijo za kvantne tehnologije do leta 2035.
Po navedbah ministrstva so bila prepoznana tudi nacionalna vlaganja v krepitev zmogljivosti na področju kibernetske varnosti in napredne digitalne infrastrukture.
Digitalne spretnosti ostajajo največja ovira
Kljub pozitivnim premikom poročilo opozarja na več strukturnih težav. Med njimi izstopajo šibke osnovne digitalne spretnosti prebivalstva, prenizek delež strokovnjakov s področja informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter razmeroma nerazvit ekosistem zagonskih podjetij.
Na ministrstvu so poudarili, da “te slabosti ovirajo slovensko konkurenčnost”, saj pomanjkanje IKT-strokovnjakov zavira poslovno preobrazbo, težji dostop do tveganega kapitala in regulativne ovire pa omejujejo razvoj podjetij z visoko dodano vrednostjo.
Evropska komisija zato posebno pozornost namenja digitalni preobrazbi malih in srednjih podjetij, predvsem pri uvajanju storitev v oblaku in analitike podatkov.
Več kot 150 strokovnjakov potrdilo podobne ugotovitve
Podobne zaključke so prinesle tudi delavnice za pregled strategije Digitalna Slovenija 2030, ki jih je ministrstvo izvedlo z več kot 150 predstavniki ministrstev, lokalnih skupnosti, podjetij, akademske sfere, nevladnih organizacij in civilne družbe.
Kot so izpostavili na ministrstvu, so udeleženci ocenili, da so cilji strategije večinoma ustrezni, a pogosto preveč splošni, nepovezani in težko merljivi. Posebej so opozorili na pomanjkanje osnovnih in naprednih digitalnih kompetenc, omejena finančna sredstva ter potrebo po močnejšem vključevanju umetne inteligence, kibernetske varnosti, digitalne suverenosti in načel zaupanja ter dostopnosti.
Na ministrstvu so poudarili, da tako evropsko poročilo kot domače analize kažejo, da ima Slovenija dobre temelje in jasne ambicije, vendar bo za nadaljnji napredek potrebno “stabilno financiranje, okrepljeno upravljanje in merljive kazalnike”. Napovedali so tudi pripravo novega akcijskega načrta, ki bo do konca leta določil ukrepe za obdobje 2027–2028.
