Predsednik vlade Janez Janša je na slovesnosti ob 250. obletnici neodvisnosti Združenih držav Amerike poudaril, da Slovenijo in ZDA povezuje skupna zavezanost svobodi, demokraciji in vladavini prava. V govoru se je vrnil k slovenski osamosvojitvi, spomnil na lastno izkušnjo iz leta 1988 ter opozoril, da se Evropa danes znova sooča z velikimi varnostnimi izzivi, ki zahtevajo več odgovornosti in tesnejše sodelovanje med zavezniki.
Na dogodku je pozdravil tudi novo ameriško veleposlanico v Sloveniji Asel K. Roberts in ji zaželel dobrodošlico. Ob tem je dejal, da njen prihod sovpada z zgodovinskim jubilejem Združenih držav in praznovanjem vrednot, ki so po njegovih besedah pomembno vplivale tudi na slovensko pot do samostojnosti.
Amerika kot simbol svobode v času politične pomladi
V prvem delu nagovora je premier obudil spomine na leto 1988, ko je bil med afero JBTZ zaprt v vojaškem zaporu Jugoslovanske ljudske armade. Posebej je omenil dogajanje v Križankah, kjer so glasbeniki med festivalom Nova godba javno izrazili podporo političnim zapornikom.
Ob tem je opisal, kako so v tistem obdobju številni Slovenci gledali na Združene države kot na simbol svobodnega sveta.
“Mi te podpore in teh klicev k svobodi takrat nismo slišali. V popolni izolaciji smo v dolgih dneh in nočeh samice o svobodi le sanjali. O svobodi in svobodnem svetu. In Ameriko, Združene države Amerike smo si predstavljali kot idealistično prispodobo tega svobodnega sveta. Čisto na koncu teh sanj o svobodi je tlela majhna iskrica upanja, da bomo kljub vsemu osebno svobodo in svobodo slovenskega naroda vendarle enkrat tudi izborili in dočakali.”
Po njegovem mnenju je prav obstoj demokratičnega Zahoda pomembno prispeval k temu, da je slovenska politična pomlad dobila zagon, ki je pozneje pripeljal do samostojne države. Spomnil je tudi na vlogo Odbora za varstvo človekovih pravic, kulturnikov in številnih posameznikov, ki so javno podprli prizadevanja za demokratične spremembe.
“Zgodilo se je prej, kot smo takrat upali. Čez dober teden bomo obeležili 35 let naše državnosti. Zaradi upora pogumnih rojakov, ki so se v našo obrambo organizirali v Odbor za varstvo človekovih pravic. Zaradi poguma glasbenikov, ki so v tistih vročih junijskih dneh tu v Križankah izrazili podporo. Zaradi poguma slovenskega naroda, ki se je razcvetel v slovensko politično pomlad.”
Skupne ideje ameriške deklaracije in slovenske osamosvojitve
Janša je v nadaljevanju potegnil vzporednico med ameriško Deklaracijo o neodvisnosti iz leta 1776 in Majniško deklaracijo iz leta 1989. Po njegovih besedah obe listini temeljita na načelu, da oblast svojo legitimnost dobiva od ljudi in da imajo narodi pravico odločati o svoji prihodnosti.
Kot je poudaril, gre za skupno razumevanje ljudske suverenosti in svobode kot temelja politične ureditve.
“Tako Deklaracija o neodvisnosti kot Majniška deklaracija izhajata iz iste temeljne misli: da imajo ljudje pravico sami odločati o svoji prihodnosti. Obema dokumentoma je skupna ideja ljudske suverenosti. Izhajata iz prepričanja, da legitimna oblast ne izvira iz centra moči, ampak iz ljudi – iz njihove pravice, da odločajo o svoji politični skupnosti. Ob tem oba dokumenta poudarjata, da je svoboda temelj politične ureditve.”
Obenem je spomnil še na zgodovinsko tradicijo karantanskega ustoličevanja knezov in ocenil, da tudi ta ponazarja načelo, po katerem mora oblast svojo legitimnost dokazovati pred ljudstvom.
Ostra opozorila glede evropske varnosti
Velik del govora je premier namenil mednarodnim razmeram in položaju Evrope. Ocenil je, da so številne države predolgo odlašale z izpolnjevanjem obrambnih zavez, zaradi česar je evropsko krilo zveze NATO izgubilo del svoje odvračalne moči.
Po njegovih besedah je Evropa po koncu hladne vojne sprejela več napačnih strateških odločitev in postala preveč odvisna od zunanjih dejavnikov.
“Združena Evropa je po koncu hladne vojne in veliki širitvi pozabila, da je EU nastala predvsem kot mirovni projekt. Postali smo odvisni od ruskih energentov, cenenih kitajskih proizvodov, ameriškega varnostnega dežnika ter ujetniki proti znanstvenih ideologij, kot je tista o skorajšnjem koncu sveta zaradi globalnega segrevanja.”
Janša je spomnil tudi na dolgoletne razprave o obrambnih izdatkih znotraj zveze NATO in dejal, da številne države prevzetih zavez niso uresničile. To je po njegovem mnenju oslabilo varnost v Evropi in prispevalo k razmeram, v katerih je prišlo do ruske agresije na Ukrajino.
“Večina držav teh zavez tudi po četrt stoletja ni uresničila. Posledica naše neodgovornosti, napačnih odločitev, kot je bila tista v Bukarešti leta 2008, ko se je popustilo Putinu, in slabljenja realne moči evropskega krila zavezništva namesto njegove krepitve – je sploh omogočilo rusko agresijo na Ukrajino in še prej ustvarjanje tako imenovanih zamrznjenih konfliktov od Gruzije do Moldavije.”
Po premierjevih besedah Evropa danes plačuje bistveno višjo ceno, kot bi jo predstavljala pravočasna krepitev obrambnih zmogljivosti.
“Danes imamo na evropskih tleh spet veliko vojno, ki divja dlje kot prva svetovna in za katero še vedno ne vemo, kdaj in kako se bo končala. Kljub alarmantnim posledicam pa streznitev še vedno ni zadostna. Finančne posledice vojne v Ukrajini so za Evropo bistveno večje, kot pa bi stala zadostna in pravočasna obrambna pripravljenost, ki bi agresijo vnaprej odvrnila.”
Poudarek na skupnih vrednotah Zahoda
V zaključku je Janša izpostavil, da Slovenijo in Združene države povezuje članstvo v skupnosti demokratičnih držav ter skupno razumevanje svobode, človekovih pravic in vladavine prava. Ocenil je, da je v času geopolitičnih napetosti ključno ohranjati enotnost demokratičnih zaveznikov.
“Smo v času geopolitične nevihte, nekateri temu pravijo nova hladna vojna, v kateri poleg demografije odloča predvsem realna moč, ki temelji na enotnosti ciljev. Ta enotnost ciljev in preživetje civilizacije demokracij globalnega Zahoda pa sta odvisni od skupnega vrednotnega temelja.”
Nagovor je sklenil z mislijo, da svoboda ni le politična, temveč tudi moralna kategorija in da jo je treba varovati z odgovornim ravnanjem posameznikov in držav. Ameriškemu ljudstvu ter predsedniku Donaldu Trumpu je ob 250. obletnici neodvisnosti izrekel čestitke in zaželel uspešno prihodnost Združenim državam Amerike.
