Majhna bučka začne rasti, nato pa porumeni, se zmehča in propade. Kar je videti kot bolezen, je pogosto posledica tega, da ženski cvet ni bil dovolj dobro oprašen.
Rastlina bučke je lahko videti povsem zdrava, polna velikih listov in rumenih cvetov, mladi plodovi pa kljub temu drug za drugim propadajo. Običajno začnejo rumeneti na koncu, se nehajo podaljševati, nato pa se skrčijo in zgnijejo.
Če propadajo predvsem zelo majhne bučke, ki so komaj začele rasti, je najverjetnejši razlog nepopolna oprašitev. Plod se je sicer začel razvijati, a zaradi premalo oplojenih semen njegove rasti ni mogoče nadaljevati.
Zakaj cvet ni bil oprašen?
Bučke na isti rastlini razvijejo moške in ženske cvetove. Ženski cvet prepoznamo po majhni odebelitvi oziroma zametku bučke pod cvetom, moški pa raste na tanjšem in daljšem peclju. Za razvoj ploda mora cvetni prah z moškega cveta doseči ženski cvet.
Težava nastane, če oba tipa cvetov nista odprta istočasno ali je na vrtu premalo čebel in drugih opraševalcev. Opraševanje lahko zmotijo tudi dež, zelo visoke temperature in uporaba sredstev, ki škodujejo koristnim žuželkam.
Univerza v Marylandu med značilne znake slabe oprašitve uvršča odpadanje cvetov in majhnih plodov ter bučke, ki ostanejo nerazvite ali so na enem koncu nepravilno oblikovane.
Rastlina na začetku pogosto razvije več moških cvetov. To še ni razlog za skrb. Ženski se običajno pojavijo nekoliko pozneje, razmerje med njimi pa se med sezono spreminja.
Pomagamo si lahko z ročnim opraševanjem
Če opraševalcev ni dovolj, lahko cvetove oprašimo ročno. To naredimo zjutraj, ko so sveže odprti.
Odtrgamo moški cvet, previdno odstranimo njegove venčne liste in prašnik z vidnim cvetnim prahom nežno podrgnemo ob osrednji del ženskega cveta. Cvetni prah lahko prenesemo tudi z mehkim čopičem.
Za več naravnih opraševalcev na vrtu posadimo cvetoča zelišča in druge medovite rastline. Insekticidov ne uporabljamo na odprtih cvetovih, pri nujni uporabi pa dosledno upoštevamo navodila in opozorila za zaščito čebel.
Če je lisa temna in usnjata, je lahko vzrok drugje
Vsako gnitje ni povezano z oprašitvijo. Če bučka normalno raste, na njenem cvetnem koncu pa nastane temna, vdrta in nekoliko usnjata lisa, gre lahko za gnilobo na cvetnem koncu.
Težava je povezana s pomanjkanjem kalcija v razvijajočem se plodu, kar še ne pomeni nujno, da je kalcija premalo v zemlji. Pogost vzrok je neenakomerna oskrba z vodo, zaradi katere ga korenine ne morejo dovolj učinkovito prenesti do ploda.
Pomagajo enakomerno zalivanje, zastirka in izogibanje pretiranemu gnojenju z dušikom. Dodajanje jajčnih lupin ali kalcijevih pripravkov na pamet težave ne bo nujno rešilo.
Tretja možnost je glivična gniloba. Prepoznamo jo po mehkem, vodnatem tkivu in sivem ali črnem puhastem nanosu, ki se pogosto najprej pojavi na odmrlem cvetu. Razvoju takšne okužbe ustrezata toplo in vlažno vreme.
Okužene plodove in stare cvetove odstranimo, rastline zalivamo ob tleh ter med njimi omogočimo dobro kroženje zraka. Če gnijejo le najmanjši plodovi brez vidne plesnive prevleke, pa najprej posumimo na nezadostno oprašitev.
